BOLEČA IZPOVED PREVARANE: "Slučajno sem videla sms, začel se je pekel"

S prijateljicami smo imele nekakšen obrazec, po katerem smo preživljale skupni čas. Za svojega soproga sem govorila, da je len in nesposoben, da se ga nič ne dotakne in da bo, takšen kot je, živel sto let. Mar mu je za nepomito posodo, če otroci ne pojedo vsega, kar sem menila, da bi morali pojesti. Mar mu je, če voda škropi naokrog po kopalnici, ko se tušira. Zakaj ni nič odgovoril svoji materi, ko je bila zajedljiva do mene. Zakaj me nikoli ne preseneti, zakaj pogosteje ne spiva skupaj, zakaj mu ni mar za moje težave in se ne trudi, da bi jih rešil. Tako so minevali dnevi, jaz pa sem od ene obveznosti do druge, spotoma in povsem ležerno, tečnarila in nakladala. Za vse je bil kriv. Nič ni bil vreden.

Po drugi strani sem obžalovala, da mi mineva življenje na takšen način, ker bi si lahko našla bolj sposobnega moškega. Nisem bila ljubosumna, ni me skrbelo, ko je zamujal iz službe domov, nisem se potrudila, da bi mu bila privlačna. Bila sem sproščena in kronično nezadovoljna z njim. Na kraj pameti mi ni prišlo, da bi pogledala v njegov telefon. Hvalila sem se, kako sploh nisem ljubosumna. Bila sem zadovoljna sama s seboj, dokler se mi nekega večera ni pokvaril telefon.

Vzela sem njegovega, da bi nastavila alarm, ko je nenadoma prispelo sporočilo želim te. Neznano ime, fotografija lepe ženske. Obstala sem kot pribita. Čez hip se mi je ulila kri iz nosa.

Takoj je priznal, da me je varal dve leti. Meni pa to ni padlo na pamet niti za trenutek. Sanjalo se mi ni, da človek, ob katerem se vsako jutro zbudim, mu perem spodnjice, človek, ki sem mu rodila otroke, to počne. Da ima paralelno čustveno življenje. Da ima novo ljubezen. Zgodila se mu je ljubezen.

Bila sem jezna, nanj in nanjo. Čeprav sem dolgo govorila, češ, kakšna da je, da na njej ni nič privlačnega, mi je bila všeč. Zelo mi je bila všeč. Našla sem jo na facebooku, mesece obiskovala njen profil stokrat dnevno in jo študiozno občudovala. Analizirala sem vsako njeno podrobnost in bilo je, kot bi si drgnila po ranah. Postala je najlepša ženska na svetu, ki sem jo najbolj sovražila. Predstavljala sem si, da je do nje drugačen kot do mene. Naenkrat sem se zavedla njegovih dobrih strani, spomini na čas, ko sva se zaljubila. Kako je nežen in čustven. Dober oče. Pošten človek, ki ne gre preko trupel, da bi uspel.

Postala sem ponosna nanj. Ni mi bilo mar, ker nimava denarja. Ker on je imel karakter. Nikoli ni mešal štren, razen z njo … in za to sem bila kriva jaz. Zelo ga ljubim, pa sem vse uničila! Jokala sem in jokala, shujšala 10 kilogramov, postala sem nespečna, obsedena z njim, z njo, z njima dvema. Želela sem si seksa z njim bolj kot kdajkoli prej, pred tem pa mi sploh ni bilo do seksa skoraj nikoli. Čeprav sem njega krivila za to. Zdaj pa imaš! Nisi ga hotela, ima ga tista, ki ga hoče imeti!

Sama sebe sem spravila v pekel in grozno bolečino, s katero je bilo nemogoče živeti. Volje nisem imela za nič, niti za otroke, niti za delo, niti zase. Nisem več videla izhoda. Vse je priznal. Ko sem ga napadala, ni rekel besede. Ko sem jokala, je odšel. Ne vem, ali zato ker mu je bilo žal, ali zato ker mu je bilo mučno z mano. Po teh scenah sem se počutila še slabše in zagotovo mu je bilo prej mučno kot žal.

Včasih bi ga strogo vprašala, ali jo bo zapustil, se zbral in rešil zakon. Se bo spametoval in pomislil na otroke? Odgovoril bi, da ve, kaj počne in da ne ve, kaj hoče. Potem bi jaz zamenjala ploščo, začela bi govoriti, da ga ljubim in da naj nama da še eno priložnost. Izbruhnil je bes, vprašala sem ga, kaj ima ona, kar jaz nimam in ali jo ljubi. Ni odgovoril. Čez čas sem ugotovila, da zato, ker je gentleman.

Po vseh teh letih, ko sem bila nepozorna do njega, sem ga opazila šele takrat, ko je imel novo resno zvezo. Začela sem se truditi razumeti, kaj se skriva za njegovimi besedami. Nikoli ni veliko govoril. Živciral me je, ker se nikoli ni hotel usesti in se pogovoriti o problemih, ki jih je povzročal. Ugotovila sem, da manj besed ne pomeni manj čustev.

Kaj bo z najinim zakonom? Ne vem. Želim si, da bi se vrnil, da bi bilo vse kot prej. Ne, ne kot prej. Rada bi bila boljša. Vendar ne vem, če bom kdaj dobila priložnost, da se popravim. Še naprej živimo skupaj v istem stanovanju, a komaj spregovorimo kakšno besedo. Še vedno se videva z njo, ne odide in ne predlaga ločitve. Bojim se, da ne bom nikoli prebolela, ker sem dovolila, da se je zaljubil v drugo.