Bo Slovenija še ribiška dežela?

Ribič Silvano Radin nam je na pomolu dejal: "Komisarki smo povedali, da nas evropska direktiva spravlja ob kruh oziroma postavlja v nezavidljiv položaj. Ribiči, ki uporabljajo tehnologijo koč, morajo svoje delo opravljati najmanj tri milje od obale, vendar smo pri tem v neenakopravnem položaju, saj imamo le 12 milj morja, torej nam ostanejo le tri. Drugo pereče vprašanje se dotika plivaric, ki uporabljajo mreže, direktiva pa dopoveduje, da morajo te biti točno toliko visoke, kot je morje. Na tak način ni mogoče  loviti." Komisarka se je zavezala, da bo zahteve ribičev posredovala naprej, vendar obenem spomnila, da brez spoštovanja direktiv ne gre.

Minister Franc Bogovič je  deloval zaskrbljeno: "Z gospo Damanakijevo smo govorili o zadevah, ki se dotikajo slovenskega ribištva. Govorili smo o tem, da smo dali dve ladji ribiške flote v razrez, zaradi česar se bo število ton ulova drastično zmanjšalo, pa tudi glede zahteve, da bi morali loviti najmanj tri milje od obale. Vemo, kaj lahko to pomeni za Slovenijo. To bi nas izbrisalo z zemljevida ribiških dežel! Iščemo kompromise in fleksibilnost v zakonodaji. Lahko bi omejili višino ulova, s tem da je kot prioriteta trajnostni ulov in tako ne bi ogrozili stanja v morju. Slovenska flota je majhna in tehnologije, ki jih uporabljajo ribiči, ne ogrožajo obstoja jat v Jadranskem morju."

Grška komisarka Damanakijeva pa je obisk strnila z naslednjimi besedami: "Današnjega srečanja v Izoli sem izredno vesela. Zaradi vseh izrečenih besed pa moram spomniti, da so članice Evropske Unije leta 2006 soglasno sprejele Sredozemsko deklaracijo o ribištvu. Sedaj jo moramo implementirati. Pri tem je seveda potrebna določena mera fleksibilnosti. EU je za razvoj ribištva namenila 21 milijonov evrov, od tega jih je Slovenija izčrpala že 40 odstotkov."