BAŠČARŠIJA V KOPRU: Zakaj se je Aljoša odločil, da bo k nam prenesel mariborsko zgodbo o uspehu

Marković se je v času lanskega zaprtja zaradi koronavirusa vrnil v domače mesto, kjer je v družinskem podjetju s svojim znanjem pomagal vzpostaviti dostavo. V njem je že dalj časa tlela ideja po ustanovitvi lastnega podjetja, po študiju ekonomije in zaposlitvi v stroki pa je bila ta vedno bolj goreča. 

Mladi podjetnik je namreč mnenja, da se lahko sicer veliko naučiš kot zaposleni v podjetju, največ pa lahko odneseš kot lastnik. Nadaljevanje družinske tradicije se mu je tako zdelo kot nalašč za začetek samostojne podjetniške poti. Koprsko etno hišo je odprl v sodelovanju s starši, ki pa mu pri nadaljnem vodenju franšiže puščajo proste roke.

Od Ljubljane do idiličnega Kopra 

Pot ga je najprej vodila v Ljubljano, kjer pa ni našel primernega prostora za franšizo. Splet okoliščin ga je nato privedel do Kopra, ki ga je takoj navdušil. Po priporočilu prijatelja, sicer Izolana, ki je na mariborski Poštni ulici pred kratkim odprl sosednji lokal La Pizza, je izvedel za idilično koprsko lokacijo na Carpacciovem trgu, ki ga je takoj pritegnila. 

Prvotna dovršena ideja Etno hiše Baščaršija je plod trdega dela Zekire ter Saše Markovića, Aljošinih staršev. Ta sta v samem centru Maribora leta 2009 otvorila lokal, ki je v štajerski prestolnici še vedno zelo priljubljen tako zaradi svoje drugačnosti kot zaradi svoje avtentičnosti.

Aljoša in Zekira Marković. 

Recepture so razvijali v sodelovanju z najboljšimi bosanskimi kuharji, vodilna sila kuhinje pa je Zekira Marković, ki s svojim preciznim okusom in kuharskim znanjem skrbi, da jedi ostajajo karseda avtentične, obenem pa prilagojene slovenskemu trgu.

Družina Marković je tudi v Kopru poustvarila pristno in domačno vzdušje, kakršno vlada v mariborski Baščaršiji. Tako kot mariborsko so tudi koprsko etno hišo stilsko zasnovali v sodelovanju Draganom Gačnikom, bosanskim oblikovalcem slovenskih korenin.

Če bo vse po sreči, je ta prva v nizu vseh načrtovanih franšiž. Aljošo namreč kličejo še druga slovenska, pa tudi evropska mesta, ki jim želi na svojevrsten način približati bosansko hrano in kulturo.