Aurelio Juri: Drugega tira res ne potrebujemo?

Ob zgodbi, ki ima že dolgo brado in je bila od osamosvojitve dalje del vseh predvolilnih obljub tako poslancev in ministrov kot županov in občinskih svetnikov, ki je postala skorajda dogma, izzveni trditev, ki si jo je dovolil danes kandidat za ministra za infrastrukturo Peter Gašperšič, da "drugega tira ne bomo potrebovali še najmanj naslednjih 30 ali 40 let", kot sakrilegij oz. svetoskrunstvo, kot nekaj, o čemer ne smeš niti misliti, kje šele izustiti. A kljub temu je prejel podporo pristojnega parlamentarnega odbora in ni dvomiti, da jo bo tudi od plenuma, ki bo naslednji teden potrjeval ministre oziroma imenoval novo vlado.

Kaj ob tem reči, ko sem sam vsa minula leta, vse minule mandate, verjel v to, v kar so me prepričevali pomembnejši in pametnejši od mene, da brez takojšnje podvojitve proge iz Kopra do Divače, bo promet od Luke Koper in obratno zastal, da bo s tem naše "okno v svet" vse manj konkurenčno, da bomo v Kopru in v vseh delovnih ter življenjskih okoljih, ki so vezani in odvisni od našega pristanišča, začeli umirati na obroke?

Prvo: dogem ni in si jih zrela, napredna družba ne sme dovoliti!

Drugo: makroekonomske razmere, ne nazadnje tudi družbeno politične, so se v tem času občutno spremenile, prometni tokovi tudi, a Luka Koper še vedno beleži rast.

Tretje: pričel se je nov volilni tek, tokrat za županske in svetniške stolčke, ki bo vsaj v Kopru in širši regiji zaznamovan tudi z vprašanjem drugega tira. V Kopru in Ankaranu zagotovo, kjer se bo odvijala bitka o tem, kako Luki ohraniti vlogo in moč ob dejstvu, da po novem, prostorsko gledano, ne bo imela več enega, ampak dva sogovornika, kako prispevati k temu, da ne bo slučajno nazadovala. No, sam menim, da bolj kot 2. tir je ključ njenega uspeha v tem, da ji občini ne motita poslovanje ter v čimprejšnjem in čim bolj smiselnem dogovoru o premoženjsko delitveni bilanci ter sicer o medsebojnem sodelovanju in sodelovanju z Luko. A se bodo zagotovo našli tudi bojevniki 2. tira, ki bodo na ministra in na vlado streljali z vsemi topovi, kako da si dovoljujeta opustiti tako strateško pomembni projekt.

Kandidat za ministra je pokazal pogum

Sam bom v tem trenutku kandidata za ministra pohvalil, ker si je upal, ker je pokazal pogum in ker je prisilil "vernike drugega tira", z menoj vred, k razmisleku o tem, ali je njegov odklon od te dolgoletne ambicije izraz nerazumevanja njenega udejanjanja, in sicer položaja Luke in celotnega obalnega gospodarstva, ali morda utemeljene, z analizami podprte projekcije prometnih gibanj povezanimi z Luko in Slovenskimi železnicami v naslednjih nekaj desetletji oziroma srednjeročne in dolgoročne rentabilnosti ter ekonomičnosti take izgradnje glede na predvideno ceno (od 700 milijonov do milijarde 400 milijonov). Še nedokončana zgodba s 6. blokom Termoelektrarne Šoštanj boli in kako! Nova vlada si česa podobnega ne sme dovoliti. In če bi kazalo, da se to lahko zgodi tudi z drugim tirom, je prav, da se taka investicija ustavi na samem začetku.

Toda primerno in zaželeno je, da novi ministri, pristojni za razvoj, od infrastrukturnega do okoljskega, gospodarskega in ne nazadnje finančnega, staknejo čim prej glave skupaj, ob soudeležbi tudi strategov Luke Koper in slovenskega pomorstva in železnic ter zapišejo nekaj, kar bo pilo vodo in prepričalo vseslovensko in tudi tukajšnjo lokalno javnost, kako in kdaj, če sploh, z drugim tirom, in dajo tudi odgovor na to, od česa ga bomo financirali, upoštevaje dejstvo, da mu EU ni pretirano naklonjena in veliko evropskega denarja ne bo.

Tokrat se strinjam z županom

Sam sem svoj čas zasledil dokaj drzno opredelitev župana Popoviča, s katerim se redkokdaj strinjam, a tokrat sem se, v prid čimprejšnji železniški povezavi s Trstom. Bojda je 10-krat cenejša od drugega tira. Za vse večje povpraševanje po hitrih in zmogljivejših javnih prevozih med urbanima vse bolj povezanima prostoroma, seveda, a ob predpostavki skupnega upravljanja koriščenja že obstoječe železniške infrastrukture na italijanski strani. Tudi morda za potrebe koprskega pristanišča?! V tem primeru drugi tir ne bo potreben tudi ne čez 30 ali 40 let.

A pomembno je, da si o tem vprašanju enkrat za vselej nalijemo čistega vina, da v predvolilnih kampanjah ne bomo znova in znova poslušali o nečem, ki bo le pobožna želja ali pravljica za lahko noč.