ARBITRAŽA ALI KAOS NA BALKANU: Begunska kriza, še en razlog za izhod Slovenije na odprto morje

Begunska kriza, ki je nedavno pripeljala do blokade na meji med Hrvaško in Srbijo, je dodatni razlog, zakaj bi Slovenija morala dobiti izhod na odprto morje in večino spornega zaliva. Samo arbitraža je tista, ki lahko prepreči pojave "kaosa" na nemirnem Balkanu, piše Boris Šuligoj v današnjem Delu.

Teritorialni izhod ni enako kot svoboden prehod skozi tuje vode

Teritorialni izhod na odprto moje je za razliko od svobodnega prehoda skozi tuje vode pomemben v vojnih in kriznih situacijah, kar se je pokazalo leta 1991, v času vojne za Slovenijo, ali v nedavni blokadi na hrvaško-srbski meji, ko je prišlo do spora med Zagrebom in Beogradom, trdi Šuligoj.

Svoboden prehod, ki ga na morju uživajo ladje po konvenciji pomorskega prava, ni enakovreden teritorialnemu stiku. Potrebno se je zgolj spomniti blokade trgovskih ladij, ki so plule proti Kopru v času vojne leta 1991, ali nedavne reakcije Hrvaške, ko je brez okolišenj zaprla mejo s Srbijo. Podobno bi se utegnilo zgoditi z zakonodajo o svobodni plovbi, pišejo v Delu in dodajajo, da je arbitražni postopek zato, kljub nasprotovanju Hrvaške, potrebno nadaljevati.

Problem je v interpretaciji

Čeprav sporazum o arbitraži, ki sta ga državi leta 2009 zaprli in s katerim je Slovenija pogojevala svojo podporo ob vstopu Hrvaške v EU, citira, da je potrebno z arbitražo Sloveniji določiti "junction" z odprtim morjem, je nastal problem v interpretaciji tega pojma. Ker Slovenija ne pristaja na tolmačenje, da govorimo o povezavi z odprtim morjem in ne o teritorijalnem koridorju, ki bi ga arbitri morali dodeliti v smislu pomorskega prava "zemljepisno prikrajšani" državi, piše Jutarnji list, ki še nadalje povzema Šuligoja.

Hrvaška ne bi imela nič proti, če bi sedanje stanje trajalo še leta, za kar ji je odlično služil arbitražni škandal. Če se to ne bi zgodilo, bi našla nek drugi razlog, da se izogne arbitraži.

Je alternativna arbitraža sploh mogoča?

Vprašanje je, ali je alternativna arbitraža sploh mogoča, v pogojih kakršni vladajo na Balkanu v luči begunske krize, se v komentarju sprašuje Šuligoj. Odgovarja pa negativno. Slovenija in Hrvaška nista uspeli rešiti problema celih 15 let. Če bi arbitri slučajno odločili, da se arbitražni postopek ne bo nadaljeval, potem bi mednarodna skupnost tudi morala povedati, na kakšen način naj Hrvaška uredi meje s sosednjimi državami. Jih je potrebno rešiti enostransko? Ali nekomu kaos na Balkanu odgovarja bolj kot red?