Primož Cencelj iz KD Skladov je današnjo dražbo ocenil kot uspešno in boljšo od pričakovanj, tako po višini izdaje kot po obrestni meri, ki je bila s 4,15 odstotka sicer za 0,16 odstotne točke višja kot v zadnji primerljivi avkciji decembra 2011, a nižja od pričakovane.
Vseeno pa je dražba po Cencljevih besedah pokazala, da politično tveganje in pritisk finančnih trgov ter medijev na Slovenijo iz zadnjih tednov igra vlogo, saj je zahtevana obrestna mera še vedno previsoka.
Na vprašanje, kakšen signal predstavlja današnja uspešna izdaja za nastop Slovenije na trgu državnih obveznic, je Cencelj odgovoril, da je treba razlikovati med menicami, ki jih kupujejo večinoma domači vlagatelji, in obveznicami, ki so večinoma namenjene mednarodnim investitorjem.
Današnja izdaja tako ni nujno neposredna napoved za izdajo obveznic, čeprav Cencelj na podlagi podatkov meni, da je na dražbi prek primarnih vpisnikov, ki so bile večinoma domače banke, sodelovalo tudi nekaj mednarodnih vlagateljev.
Je pa vseeno spodbuden signal in še bolj bo, če bo vladi uspelo oblikovati jasen in verodostojen nabor ukrepov za reševanje nakopičenih gospodarskih in finančnih težav Slovenije in te ukrepe nato tudi uspešno izpeljati. Vlada mora namreč do 9. maja v Bruselj poslati program stabilnosti in nacionalni reformni program, ki ju bodo nato ocenile Evropska komisija in ostale članice unije.
Ta program ukrepov je po Cencljevih besedah ključen za uspeh izdaje obveznic, v primeru dobro sprejetih ukrepov in hitrega ter odločnega delovanja pa bi se zahtevana donosnost na slovenske obveznice lahko približala tistim na italijanske in španske obveznice. Donos do dospetja na italijanske desetletne obveznice je na elektronski borzi MTS trenutno pri 4,24 odstotka, na španske pa pri 4,67 odstotka.
Da je zbranih 1,1 milijarde evrov sredstev pozitiven signal, se je strinjal tudi Žiga Gregorinčič iz družbe Alta Invest. "Vendar uspeh temu zaenkrat še ne bi rekel," je dejal za STA.
Kot je pojasnil, je Slovenija s tem dejansko dobila le okoli 200 milijonov evrov svežega denarja, ker je hkrati predčasno odkupila za skoraj 511 milijonov evrov 18-mesečnih zakladnih menic, ki v plačilo zapadejo 6. junija letos, preostalo razliko, torej okoli 400 milijonov evrov, pa bo morala še poplačati.
Današnji pozitiven signal po mnenju Gregorinčiča še ni tako močen, da bi lahko Slovenija izdala tudi dolgoročno obveznico. "Pozitivno je, da so se znižali donosi (na slovenske obveznice), čeprav so še vedno na takšnih ravneh, ki so dolgoročno nevzdržne," je dejal.
Donosi bi se morali po njegovem mnenju še precej znižati, od tujih investitorjev pa bi morali s konkretnimi ukrepi in načrti dobiti še precej več zaupanja, da bi lahko v tujini izdali obveznico in se refinancirali za nekaj časa, da bi pritisk malo popustil, je pojasnil.
Gregorinčič zato meni, da si vlada Alenke Bratušek s tem ni kupila veliko časa. "Novo obveznico bomo v vsakem primeru potrebovali zelo hitro. Upam, da bodo pred tujimi investitorji nastopali z bolj kredibilnimi načrti in boljšim nastopom kot zadnjič, da jih bodo lahko prepričali, da je naš dolg vreden nakupa," je sklenil sogovornik.
Sorodne vsebine:
Commenti 0
Sii il primo a commentare.