Greenpeace sprašuje udeležence Dohe: Na katerem planetu živite?

"Očitno ne na planetu, kjer ljudje umirajo zaradi neviht, poplav in suš. In ne na planetu, kjer je obnovljiva energija v vzponu, medtem ko se fosilni viri energije, kot je premog, nenehno srečujejo z novimi ovirami. Pričakovanja od pogajanj v Dohi so vedno bila skromna, a žalostno je, da jim ni uspelo zadovoljiti niti zgodovinsko najnižjih pričakovanj," je kritična Štrosova.

Kjotski protokol nima nobenega vpliva

Medtem, ko so se dogovorili o ciljnem obdobju kjotskega protokola, le ta vsebuje toliko lukenj, da bo imel malo oziroma nobenega vpliva na zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, so prepričani v Greenpeaceu.

Štrosova opozarja, da je nesposobnost vlad za iskanje skupnega jezika v boju proti skupnemu tveganju neopravičljiva in nesprejemljiva. "Kot zgleda, vlade še vedno dajejo nacionalne kratkoročne interese pred dolgoročno globalno preživetje," je prepričana.

Veljavnost kjotskega protokola iz leta 1997, ki ureja nadzor nad emisijo toplogrednih plinov v razvitih državah, se namreč konča letos.

Velika pomoč državam v razvoju

Razvite države so si na konferenci v Koebenhavnu leta 2009 zadale cilj, da bodo do leta 2020 državam v razvoju zagotovile 100 milijard dolarjev podnebne pomoči letno, a niso povedale, kako. V prvem obdobju 2010-2012 naj bi ta pomoč znašala 30 milijard letno.

Države v razvoju pričakujejo, da se bo do leta 2015 višina letne pomoči dvignila na 60 milijard dolarjev, da bi zagotovili gladek prehod do končnih 100 milijard. Razvite države, še posebej ZDA, se ne želijo zavezati natančnim ciljem, pri tem pa se sklicujejo na finančne težave, ki tarejo svet.

Več iz rubrike Družba:

Novogoričani kljub snegu in mrazu protestirali

Načrt uplinjevalnika pri Žavljah je slab za Trst

Izšla knjiga nagovorov kardinala Franca Rodeta