Regional2 min di lettura

Medak kmalu na pot

Piranski ekstremni veslač Marin Medak se bo v prihodnjih dneh podal na svoj nov podvig. Več kot 2100 kilometrov dolgo pot bo preveslal z Avstralcem Huwem Kingstonom, vse od Tunizije, prek Malte, Krete, Cipra do Turčije.

Medak kmalu na pot
FOTOGRAFIJA

Kot smo na Regionalu že poročali, je to najtežja odprava, na katero se podaja Medak, ki je sicer že preveslal hrvaško obalo, Jadran, Južno Korejo in Atlantik. Prav slednji se je marsikomu zdel najhujša preizkušnja, a kot je pojasnil Medak, je južno Sredozemlje v zimskem času bistveno večji zalogaj. "Valovi so višji, vetrovi močnejši, vreme pa nasploh bistveno bolj nepredvidljivo. Na morje se tokrat podajava v dvoje, nismo štirje in čeprav je barka zelo podobna, je le nekoliko krajša in prilagojena za enega veslača."

S Huwem se bosta menjevala na dve uri, takšen je bil tudi ritem na Atlantiku. Štartala bosta iz Hammameta, kjer se že nahajata. Po zadnjih birokratskih ovirah tako sedaj čakata na zeleno luč s strani meteorologa Jureta Jermana, ki bo njuno pot spremljal s kopnega in ju ažurno zalagal s podatki. Tako bo glede na vremenske razmere določil, kdaj je najbolj primeren datum za štart.  

A kot že rečeno, nemalo preglavic je Medak imel tudi s samo birokracijo. Kot je zapisal na svojem Facebook profilu, ni bilo enostavno preko carino spraviti barko, ki je v pristanišče priplula v kontejnerju. "Zmagala sva, barka je vpisana v potni list! Ko so cariniki odprli kontejner in videli za kaj se gre, so bili kar malo razočarani, ko so zagledali tako majhno pleasure boat," je zapisal. To se je dogajalo v sredo, včeraj pa so že prišli do barke in jo splovili.

Napake niso dovoljene 

Z barko, ki jo je Medak kupil na Kapverdskih otokih, bosta odveslala proti Malti na več kot 2100 kilometrov dolgo pot. Pričakujeta, da bosta na vodi približno 35 dni, od tega vsaj 5 dni na viharnem sidru, saj bodo najbrž naleteli na pogoje, ko veslanje ne bo mogoče. Valovi se v južnem Sredozemlju lahko dvignejo do osem metrov visoko, vetrovi pa zapihajo s hitrostjo krepko prek 100 km/h. Prvi izziv bo že "centriranje" Malte, precej majhnega otoka, ki bi ga lahko ob neugodnih razmerah zgrešila.  

To pa ne bi bilo najbolje, saj bosta večino hrane natovorila prav tam. Na barki imata desolizator vode, sončne celice, satelitski telefon in seveda hrano. Posebne dehidrirane hrane v Tunizijo (izven EU) nista mogla prepeljati, zato jo bosta natovorila prav na Malti. Skupno bosta dnevno konzumirala preko 7000 kalorij, kar ob 12 urah veslanje niti ni veliko ... 

Vir: Jaka Vran

Commenti 0

Rispetta le nostre regole

Sii il primo a commentare.