Dno slovenskega morja polno nafte? Ni nemogoče ...

Naši južni sosedi želijo omenjena bogastva izkoristiti, a ker je država v krizi in si sama ne more privoščiti dragih vrtanj, razmišlja o podeljevanju koncesij. Vlada je v sabor že vložila zakon, ki bo omogočal tujim multinacionalkam, da se lotijo raziskav pod morskim dnom. In ker, kjer je dim, je tudi ogenj, očitno nekateri že vohajo velike dobičke. Največja svetovna naftna družba Exxon se že zanima o tem, da bi svoje lovke stegnila nad severni Jadran. 

Največ zemeljskih bogastev naj bi bilo med Savudrijo in bazenom reke Pad. Zato ni mogoče izključiti možnosti, da se zemeljski plin in nafta nahajata tudi v Sloveniji. "Geologi, tako slovenski kot hrvaški, poznajo dokaj dobro geologijo severnega Jadrana. Morsko dno v severnem Jadranu in seveda tudi pod slovenskim morjem prekrivajo morske gline in klastični sedimenti, ki so se odložili v morju v zadnji 10.000 letih ali so jih tja nanesli vodotoki, ki se v morje izlivajo. Pod njimi je nekaj 10 do nekaj 100 m debela skladovnica kvartarnih sedimentov, ki so jih reke nanesle v ledenih in medledenih dobah. V podlagi teh holocenskih sedimentov so pliocenske in pleistocenske kamnine, v slovenskem delu pa je v podlagi eocenski fliš," pravi geolog, dr. Branko Čermelj. 

Razlog za dobro poznavanje so že pred desetletji odkrita nahajališča zemeljskega plina, ki ga izkoriščata Italija in Hrvaška. Tehnološki razvoj in novi metodološki pristopi omogočajo še bolj podroben vpogled pod morsko dno in ker so želje po novih nahajališčih fosilnih goriv nenasitne, se očitno tudi Hrvaška odloča za ponovno raziskovanje morskega dna, seveda z učinkovitejšimi geofizikalnimi metodami, ki so ponavadi prva stopnja raziskovanja. Vrtanja sledijo šele kasneje kot potrditev geofizikalnih metod.

Začele so se raziskave, pri nas jih je že bilo nekaj

Tako za nafto, kot tudi za zemeljski plin, bodo multinacionalke kmalu začele "vohljati" vzdolž istrskega polotoka.

Glede na to da severni Jadran velja za zelo občutljivo območje, pa smo dr. Čermelja vprašali tudi o tem, ali so že tovrstne raziskave lahko nevarne za biotsko raznovrstnost in jadranski živež nasploh. Ta večjih težav v tem ne vidi in opozarja, da je podobne raziskave, sicer z nekoliko drugačnim namenom, opravila tudi Slovenija. Vprašanje je le v tem, kako bi se kaj koristilo, če bi se dejansko izkazalo, da je dno polno zemeljskega plina in nafte.

Italijani so namreč že odkrili, da je pod morskim dnom veliko termalne vode in jo s pridom tudi izkoriščajo. Od te dobijo več kot trikrat toliko energije, kot jo proizvede jedrska elektrarna Krško. Raziskovalna ladja Explora, ki je opremljena z globinskimi sonarji, je nedavno že prečesala slovensko morje oziroma njegovo dno in ugotavljala, ali je tudi pri nas podobna termalna voda, saj struktura tal kaže, da bi takšni bazeni lahko bili prisotni. "Raziskave same ne bi smele biti škodljive. V kolikor bi šlo za nova nahajališča zemeljskega plina, je bojazen skoraj čisto odveč. Nahajališča nafte pa so nekaj drugega. Taka uhajanja, kot smo jim bili priča v Mehiškem zalivu pred letom ali dvema, niso verjetna. Nove investicije v take morebitne energetske objekte pa bi prinesle s seboj lahko povečan pomorski promet, kar pa se lahko odraža v ekosistemu. Precej tega je z okvirno direktivo o morski strategiji poskusila omejiti tudi Evropska unija. V tem primeru bi šlo za hidrografske spremembe, ki lahko bistveno spremenijo ekosistem, kar pa omenjena direktiva močno omejuje," je še sklenil dr. Čermelj.