Neupravičene bolniške odsotnosti visok strošek za gospodarstvo

Prvih 31 dni bolniške odsotnosti gre na pleča delodajalca, medtem ko daljše odsotnosti krije zdravstvena zavarovalnica. Ta je v lanskem letu za bolniške odsotnosti odštela 225,9 milijona evrov.

Po navedbah Tatjane Čerin iz Gospodarske zbornice Slovenije bolniške odsotnosti gospodarstvo letno stanejo med 450 in 500 milijoni evrov. Okoli 225 milijonov evrov izplačajo podjetja bolniških nadomestil, medtem ko še enkrat toliko znašajo dodatni stroški dela - delodajalec mora namreč v tem primeru dobiti nadomestnega delavca oz. plačati nadure.

Kršitve bolniških odsotnosti lahko vzrok za izredno odpoved, sodna praksa temu praviloma nenaklonjena

Kršitev navodil bolniškega reda lahko vodi v izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, a so takšni primeri zelo redko vzdržali sodno presojo. Po besedah Čerinove se zato delodajalci le redko odločajo za izredne odpovedi. Pri tem je opozorila na težavnost dokazovanja kršenja zdravnikovih navodil. "Dokazovanje je za delodajalca preveč rizično in se za izredne odpovedi praviloma ne odločajo, razen če so kakšni izjemni, ponavljajoči se primeri," je dejala.

Odgovornost tudi na zdravnikih

Za neupravičene bolniške so deloma odgovorni tudi zdravniki, ki takšno bolniško odobrijo, sploh pa če zdravnik izda lažno zdravniško potrdilo o upravičeni zadržanosti z dela, kot se je to zgodilo nedavno v Kranju, zaradi česar so tudi kazensko ovadili zdravnico.

Zdravnik, ki zavestno izda lažno zdravniško spričevalo ali drugo zdravniško potrdilo, in oseba, ki zavestno uporabi zdravniško spričevalo ali potrdilo, se kaznuje z zaporom do treh let.

Brez licence

Lahko pa takšen zdravnik teoretično ostane tudi brez licence. Zdravniška zbornica Slovenije lahko v primerih, v katerih naj bi pri izdaji zdravniških potrdil prišlo do zlorabe, izreče disciplinski ukrep (opomin ali javni opomin) ali pa varstveni ukrep (kolegialno priporočilo, opravičilo oškodovancu, povračilo škode oškodovancu, obvezno dopolnilno strokovno izobraževanje).