"Zlomila sem si nogo. Sem upravičena do odškodnine?"

Pred kratkim sem na delovnem mestu zaradi luže na tleh sprejemne pisarne (tla bi moral redno čistiti delavec, ki dela v sprejemni pisarni), padla in si zlomila nogo. Ali sem upravičena do odškodnine, od koga naj jo zahtevam?

V primeru poškodovanja na delovnem mestu in podane krivdne ali objektivne odgovornosti delodajalca (o krivdni odgovornosti delodajalca govorimo v primeru, ko delodajalec ne izvede vseh ukrepov, ki so potrebni za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev, vključno s preprečevanjem nevarnosti pri delu, obveščanjem, usposabljanjem delavcev, ustrezno organiziranostjo in potrebnimi materialnimi sredstvi; o objektivni odgovornosti pa takrat, ko delavcu nastane škoda od stvari ali dejavnosti, iz katerih izvira večja škodna nevarnost za okolico, v tem primeru delodajalec odgovarja ne glede na krivdo), ima delavec pravico od delodajalca zahtevati denarno odškodnino za utrpele telesne poškodbe zaradi nezgode pri delu.

V primeru bralke (ob sicer skopem opisu dogodka) lahko sklepamo, da očitno delodajalec ni izvedel vseh ukrepov, ki bi preprečili njen padec, zato je najverjetneje upravičena do ustrezne odškodnine, ki jo lahko zahteva od delodajalca oz. zavarovalnice, pri kateri ima delodajalec sklenjeno zavarovanje t. i. civilne odgovornosti (v večini primerov namreč delodajalci svojo odgovornost za poškodbe delavcev zavarujejo pri zavarovalnicah).

V primeru, da ima delodajalec sklenjeno zavarovanje civilne odgovornosti, se tako odškodninski zahtevek (ki vsebuje opis nezgode, specifikacijo škode, ki je delavki nastala, in mu je priložena vsa medicinska dokumentacija ter morebitna prijava nezgode pri delu, ki jo je izpolnil delodajalec)  naslovi neposredno na zavarovalnico, ki nato presoja tako o temelju odškodninske odgovornosti kot tudi o sami višini odškodnine. Če delodajalec svoje civilne odgovornosti nima zavarovane, odškodninski zahtevek za poškodbe iz delovne nezgode naslovimo direktno na delodajalca.

Pri tem seveda velja opozoriti, da delavec ne sme pri delu ravnati neprevidno, malomarno ali delati brez predpisanih zaščitnih sredstev, ki so obvezna za delo na določenem delovnem mestu oz. v nasprotju z navodili za varno delo. Če se poškodba zgodi po krivdi delavca, delodajalec namreč ni dolžan izplačati odškodnine, tudi če je poškodba na delu, ki jo je utrpel delavec, zelo huda. V kolikor je poškodba pri delu nastala po krivdi delodajalca, vendar je delavec s svojim ravnanjem k temu pripomogel (v konkretnem primeru, če je npr. delavka vedela, da je na tleh luža), se delavcu izplača le sorazmerni del odškodnine.

Sama višina odškodnine je odvisna od teže poškodbe, trajanja zdravljenja in posledic, ki jih delavka zaradi nezgode ima. Tako bo bralka zaradi zloma noge (seveda v primeru podane odgovornosti delodajalca) načeloma upravičena do izplačila odškodnine iz naslova nematerialne škode zaradi telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem, primarnega in sekundarnega strahu, ki ga je povzročila delovna nezgoda in duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti in/ali skaženega videza, kot tudi morebitne odškodnine iz naslova materialne škode (npr. izgubljeni zaslužek, potni stroški, ki so ji zaradi zdravljenja nastali, …).

Vsekakor pa se mora bralka zavedati, da je višina odškodnine vedno odvisna od konkretnih okoliščin in posameznega primera, zato ni nujno, da bo prejela enako odškodnino, kot jo je sicer za zlom noge prejela kaka njena kolegica, pri čemer lahko del odgovornosti za delovno nezgodo nosi tudi sama, zato je lahko odškodnina temu primerno nižja.

Sorodne vsebine:

Slovenski odvetniki bodo 19. decembra nudili brezplačno pravno pomoč

Obala: Lastnica zaradi kajenja zadržala varščino in najemnino!

"Vrgli so me iz stanovanja. Kaj zdaj?"