NOVA PRAVILA NA JAVNIH MESTIH: Matoz napoveduje kazni za zakrivanje obraza

Minister za notranje zadeve in javno upravo Franci Matoz je v oddaji 24UR ZVEČER pojasnil, da so predlog zakona v zadnji različici nekoliko spremenili in predvidene globe zvišali. Prvotno so bile za zakrivanje obraza predvidene kazni od 100 do 200 evrov, po novem pa bi znašale od 200 do 600 evrov.

Še občutno višje kazni bi veljale za posameznike, ki bi z zakritim obrazom ogrožali varnost ljudi ali nasilno posegali v tuje premoženje. V takšnih primerih bi globe znašale od 1500 do 5000 evrov.

Kaj bi prepoved pomenila v praksi? Predlagana ureditev določa, da mora imeti posameznik na javnem kraju obraz razkrit toliko, da je mogoče prepoznati njegove obrazne poteze. Prepoved bi tako zajela tudi burke, nikabe in druga prekrivala, ki preprečujejo identifikacijo.

Matoz zagotavlja, da namen zakona ni kaznovanje ljudi, ki si v hladnejših dneh obraz zaščitijo s šalom ali kapo. Po njegovih besedah želijo predvsem olajšati delo policije in omogočiti učinkovitejše prepoznavanje storilcev kaznivih ravnanj.

Ustvarjeno z umetno inteligenco/simbolična fotografija

Islamska skupnost opozarja na diskriminacijo

Predlog je sprožil pomisleke Islamske skupnosti v Sloveniji. Opozarjajo, da bi lahko ukrep nesorazmerno prizadel muslimanke, ki obraz zakrivajo iz verskih razlogov.

Predvidene izjeme med drugim vključujejo zdravstvene razloge, opravljanje dela, športne dejavnosti ter kulturne in tradicionalne prireditve. Verski razlogi med njimi niso izrecno navedeni.

Minister očitke o diskriminaciji zavrača in vztraja, da je namen predloga zagotavljanje javne varnosti, ne omejevanje verske svobode.

Predlog povezan tudi z nasilnimi protesti

Matoz je potrdil, da so pri pripravi sprememb upoštevali tudi nasilne proteste v nekaterih evropskih mestih, kjer so zamaskirani posamezniki uničevali premoženje in napadali druge ljudi.

Kritičen je bil protestni aktivist Jaša Jenull, ki v predlogu vidi možnost zastraševanja protestnikov. Minister je očitke zavrnil in poudaril, da pravica do zbiranja in izražanja stališč ostaja zagotovljena v zakonskih okvirih.