Židan v Portorožu napovedal skrb za promocijo domače hrane

Tako so v zvezi z likvidnostjo do konca februarja prek agencije za kmetijske trge izplačali več kot 144 milijonov evrov. "Do tega trenutka je od 57.000 in nekaj kmetij samo še 200 kmetij, ki niso dobila neposrednih plačil," je navedel minister za kmetijstvo in okolje Židan in dodal, da bodo za likvidnost sektorja skrbeli tudi v letošnjem letu.

Glede učinkov promocije doma pridelane hrane pa je Židan ugotovil, da je bilo lani "prvo leto, ko je začelo posameznih slovenskih prehranskih proizvodov opazno zmanjkovati". "To je občutek, da smo naredili trg in ta trg pogosto potem tudi spodbudi dodatno proizvodnjo," je ocenil. Prav tako so lani uspeli za domače proizvode "odpreti vrata" javnih zavodov, ki predstavljajo 140 milijonov evrov težak nabavni trg.

Kmetijski prehranski trg bodo po novem začeli tudi regulirati s posebnimi ukrepi prek zakona o kmetijstvu, ki je v parlamentarni proceduri, je navedel Židan. "S tem zakonom bomo prvič v tej državi regulirali na specifičen način plačilne roke, in prvič na specifičen način, kaj so nedovoljene prakse," je navedel.

Podpora mladim kmetom

Med drugim so se glede skupnih ukrepov EU na področju kmetijstva že odločili, na kakšen način podpreti mlade kmete, pri čemer bodo "maksimalno izkoristili vse podpore, ki jih imamo na razpolago".

Na pomen kakovostne domače hrane in krepitve zavesti o tem je opozorila tudi premierka Alenka Bratušek. Po njenem mnenju pa bi tudi na kmetijskem področju s povezovanjem in tesnejšim sodelovanjem lahko dosegli še višjo samooskrbo in večjo prisotnost na trgu.

"Zadružništvo ima pri tem bogate izkušnje in dobre prakse, pred seboj pa tudi veliko izzivov. Slovenska vlada vam bo prisluhnila in vam na tej poti po svojih močeh pomagala," je dodala predsednica vlade.

Ob začetku že 41. posveta zadružnikov, ki je tokrat namenjen temi Zadruge za podeželje, je predsednik Zadružne zveze Slovenije Peter Vrisk spomnil na bogato tradicijo zadružništva v Sloveniji in vlogo zveze, ki danes šteje 16.000 članov. V prihodnje si Vrisk želi, da bi Slovenija v še večji meri prepoznala vlogo zadrug tudi v drugih gospodarskih panogah: "Trdim, da bi država na najcenejši način vzdrževala neko socialno vzdržno stanje, če bi v nekem primernem deležu pomagala zadrugam. Cenejše je za državo, da delno prispeva zadrugam, kot da v celoti podpira neke socialne programe."

Predsednik zadružne zveze je opozoril tudi na potrebo po vlaganjih v izobraževanje in usposabljanje, kjer pričakujejo tudi pomoč države. "Želimo, da smo enakopravno z drugimi gospodarskimi subjekti obravnavani tudi v drugih programih na področju tudi kohezijske politike, tudi socialnega podjetništva in pa tudi v drugih novo nastajajočih programskih dokumentih za obdobje do leta 2020," je poudaril Vrisk, ki se je zavzel tudi za oblikovanje podpornega okolja za zadruge in sprejem davčno ugodnejše obravnave zadrug po vzoru tujih držav.

Na pomen trajnostnega razvoja in samooskrbe s hrano kot konkurenčno prednost Slovenije pa je opozoril tudi predsednik državnega sveta Mitja Bervar.