Že prihodnje leto Istra brez meja?

Čeprav bi morala Hrvaška vzpostaviti vse potrebno za premik schengenske meje iz slovenske južne mejo na hrvaškega že letos, je jasno, da s pripravami niso bili dovolj hitri. Pri schengenski meji velja precej strog režim, od katerega Bruselj ne odstopa, zato ad hoc rešitve niso možne. Po drugi strani pa prav Bruselj zagotavlja večino sredstev za vzpostavitev "nepredušne" meje. 

Istra brez meja, a še vedno različne valute

Hrvaška mora to vzpostaviti na svoji južni meji z Bosno in Hercegovino, Črno Goro in Srbijo. To naj bi se zgodilo do začetka prihodnjega leta, obljublja hrvaški premier Zoran Milanovič. To pomeni, da bi mejne kontrole na mejah s Hrvaško dokončno padle, Istra pa bo lahko zaživela kot regija, kjer bo, poleg prostega pretoka blaga, ki ga EU že omogoča, na voljo tudi prost pretok ljudi. Zadnji datum naj bi bil 1. julij 2016, torej še pred začetkom turistične sezone in natančno tri leta po vstopu Hrvaške v EU. A naši južni sosedi računajo, da bodo mejne prehode lahko odstranili že prej. 120 milijonov so iz Bruslja dobili prav v ta namen, veliko sredstev bodo porabili tudi za varovanje na morju, kjer bodo na nekaterih otokih vgrajene posebne kamere, ki lahko snemajo tudi do 30 kilometrov daleč.

Vstop Hrvaške v EU leta 2013, MP Dragonja

A eno so želje, drugo je realnost na terenu. Strogih zahtev Bruslja glede nove južne schengenske meje Hrvaška še zdaleč ni izpolnila. Sicer je naloga Hrvatov bistveno težja kot jo je pred leti imela Slovenija. Meja je bistveno daljša in poteka z nekoliko bolj "problematičnimi" državami, saj prek omenjenih ozemelj poteka ena glavnih poti prekupčevalcev droge, domnevno je še vedno veliko trgovine z orožjem in tudi belim blagom. 

Medtem Hrvati delajo tudi na prevzemu evra, a imajo zaradi slabe ekonomske in finančne situacije pri tem precej težav. Strokovnjaki ocenjujejo, da bi bil prevzem evra pred letom 2019 veliko tveganje, seveda pa se mora tudi do takrat ekonomsko-finančna slika bistveno izboljšati. 

Slovenski "schengenski" policisti ne bodo ostali brez dela

Slovenija je postala članica Schengena leta 2007. Za Istro je bil to zgodovinski dogodek, saj je padla meja z Italijo, po drugi strani pa se je še dodatno poostril nadzor na meji s Hrvaško, saj Schengen vnaša številne restrikcije. V ta namen so bile izurjene enote carinikov (teh od vstopa Hrvaške v EU ni več) in predvsem policistov. Trenutno je v slovenski policiji zasedenih 2.196 policistov od 2.900 sistemiziranih delovnih mest, katerih neposredne naloge so vezane na izvajanje ukrepov v zvezi z varovanjem schengenske meje. Na območju Policijske uprave Koper je zasedenih 436 delovnih mest policistov od sistemiziranih 649.

Specializiranih enot v Sloveniji ne bo več

"V policiji se že dalj časa pripravljamo na vstop Hrvaške v schengensko območje. V ta namen je že več kot leto dni ustanovljena Delovna skupina za prilagoditev delovanja policije  ob vstopu Hrvaške v schengensko območje, ki se ukvarja z vsemi vprašanji in načrti, ki so vezani na vstop Hrvaške v Schengen," so nam pojasnili na generalni policijski upravi.