Zdenko Bombek: Fotografije kot resnica minevanja

Za razstavo je fotografiral 133 ljudi, nastalo pa je 89 diptihov, od tega 12 diptihov samo mesta Koper, na ostalih 77 pa so prisotni tudi ljudje.

“Na začetku je šlo za nedožno idejo, saj sem našel svojo fotografijo, ko sem bil majhen. Nato sem ugotovil, da imam veliko starih fotografij z vedutami Kopra, ki segajo še v začetke moje fotografske kariere. Ampak samo hladna veduta Kopra, stavbe trgi in ulice mi niso bili dovolj, zato sem želel doseči neko višjo raven in sem v ta kotekst postavil še ljudi, ”  je povedal Bombek.

Fotografije je sprva zbiral med prijatelji in znanci, kasneje, ko se je razvedelo kaj načrtuje, pa so mu ljudje fotografije nosili kar sami. Želel je, da je ta dokument časa verodostojno zapisan in opremljen z vsemi podatki, zato je ob vsaki fotografiji zabeležil tudi prvotna imena stavb, ulic in ljudi, ter kasnejša morebitno spremenjena imena.

“K sodelovanju sem povabil nekaj ljudi, pri čemer bi izpostavil novinarja Radia Koper Alberta Cernaca, ki mi je dal tudi podatke kdaj je do sprememb imen ulic in trgov prihajalo. Največ jih je bilo v letu 1957, ko je bil sprejet občinski odlok za spremembo ulic, pred tem letom pa so bila imena ulic in trgov večinoma italijanska”, je v pogovoru še pojasnil Bombek.

Se hitreje spreminja mesto ali ljudje?

“Nedvomno se ljudje bolj spreminjamo, ta projekt me je pritegnil prav zato, ker sem iz radovednosti želel videti kako se ljudje starajo (smeh). Ljudje se spreminjamo, okolica tudi. Razlika je v tem, da se denimo staro mestno jedro spreminja manj, fasade, linije, ulice. Na “obroču” mesta pa lahko opazimo bistvene spremembe, veliko se je porušilo in zgradilo”.

Je v načrtu še kakšen podoben projekt?

“Pomembno se mi zdi, da bi šli naprej, v nek drug kraj, denimo v Izolo. O tem bom š e razmislil. Najprej naj se stvar poleže in Koper naj se izpove s svojimi fotografijami,” je pogovor sklenil fotograf.