Zaživel bo prvi vodni arheološki park na Obali
V okviru projekta, s katerim Univerza na Primorskem oživlja območje rimske obmorske vile v Simonovem zalivu, bodo v juliju in avgustu nudili možnost rezplačnih potopov in s tem ogledov rimskega pristanišča.


Projekt AS – Arheologija za vse. Oživljanje arheološkega parka Simonov zaliv poteka od februarja letos, zanj pa je Univerza na Primorskem pridobila nepovratna sredstva v višini 1.214.671,00 evrov. Njegov cilj je ohranjanje, obnova ali restavriranje kulturnih spomenikov, dostopnih javnosti, ki prispevajo k lokalnemu in regionalnemu razvoju, obogatitvi turistične ponudbe ter prepoznavnosti lokalnega oziroma regionalnega okolja.
Inštitut za dediščino Sredozemlja ZRS UP, je kot upravljalec arheološkega najdišča Simonov zaliv, prav ta kulturni spomenik državnega pomena izbral za umestitev v kulturno in turistično ponudbo območja. Tako v poletnih mesecih skupaj z Inštitutom za potapljanje in podvodne aktivnosti Piran obiskovalcem ponujajo novo doživetje na področju spoznavanja kulturne in naravne dediščine. Omogočili bodo namreč potope na območju rimskega pristanišča obmorske vile, ki jih bo vodil inštruktor za potapjanje, pred potopom pa bodo izvedli kopenski ogled lokacije pristanišča in vile v Simonovem zalivu ter obiskovalce seznanili z osnovami potopa.

Arheološko najdišče Simonov zaliv sicer ponuja najbolje ohranjene in raziskane ostanke rimske obmorske vile s pristaniščem v Sloveniji, ti pa niso ustrezno predstavljeni in dostopni. Ostanki rimske vile v Simonovem zalivu so ogroženi tudi zaradi podtalne vode in plimovanja morja, ki negativno vplivajo tako na arheološke ostaline, nekateri materiali so ob izpostavljenosti zraku podvrženi pospešenemu naravnemu procesu propadanja. Zato si na inštitutu želijo razviti program in infrastrukturo, ki bodo omogočali delovanje arheološkega parka skozi vse leto in njegovo finančno vzdržnost.
"Projekt je nadgradnja preteklega dela in pomeni trenutek za preboj in kakovosten preskok v delovanju arheološkega parka,« pravi vodja projekta Irena Lazar, arheologinja, raziskovalka na Inštitutu za dediščino Sredozemlja in dodaja, da bo širok koncept zastavljenega projekta, ki obsega na eni strani restavriranje kulturnega spomenika in na drugi razvoj raznolikega in privlačnega javnega programa, omogočal dostopnost vsem segmentom obiskovalcev, tudi osebam s posebnimi potrebami. Izpostavlja tudi, da bodo v projekt lahko vključevali študente, ki bodo na ta način pridobili izkušnje terenskega dela, raziskovanja in promocije kulturne dediščine.
Vir: E. B.



Comments 0
Be the first to comment.