ZAPUŠČENE HIŠE BI PREŠLE V ROKE OBČIN: V Istri bi tako z novo zakonodajo reševali propadajoče nepremičnine

Kot poroča spletni portal Info360, je po ocenah koprske občine v nekaterih istrskih vaseh neizkoriščenih kar od 20 do 30 odstotkov nepremičnin. Težave nastajajo predvsem pri stavbah z več dediči, ki so že pokojni ali živijo v tujini, njihovi potomci pa pogosto nimajo več stikov s Slovenijo. Zaradi dolgotrajnih ali nedokončanih zapuščinskih postopkov ostajajo lastniška razmerja neurejena. Predlagana novela zato predvideva, da bi nepremičnine brez dedičev na stavbnih zemljiščih postale last občine, na območju katere ležijo.

Podobno rešitev je leta 2024 že predlagala takratna pravosodna ministrica Andreja Katič, vendar predlog zaradi nasprotovanja finančnega ministrstva in ministrstva za javno upravo ni bil sprejet. Finančno ministrstvo je takrat opozarjalo, da se država zaradi načel gospodarnosti in učinkovitosti ne more odpovedati takšnemu premoženju.

Tokrat na pravosodnem ministrstvu, ki ga vodi Mihael Zupančič, zatrjujejo, da sta bila pristojna resorja s predlagano rešitvijo seznanjena že pred začetkom javne razprave. Kljub temu z ministrstva za notranje zadeve in javno upravo, ki ga vodi Franci Matoz, sporočajo, da dokončna usklajevanja še potekajo in da svojega stališča za zdaj ne morejo podati.

Koprski župan Aleš Bržan upa, da bodo spremembe omogočile hitrejše in enostavnejše zapuščinske postopke. Občina bo svoje pripombe pripravila do konca javne razprave.

Novela prinaša tudi druge pomembne spremembe dedovanja. Med drugim predvideva možnost, da bi nesporne zapuščinske postopke kot sodni pooblaščenci vodili notarji, s čimer bi razbremenili sodišča. Ta so leta 2025 prejela 21.940 zapuščinskih zadev, več kot 27 odstotkov postopkov pa je trajalo dlje kot šest mesecev. Predlagana je tudi zožitev kroga nujnih dedičev, še poroča Info360.

Javna razprava o predlaganih spremembah bo trajala do 1. novembra 2026.