VOŽNJA V NASPROTNO SMER: Na Darsu pripravljajo nove rešitve

Na Družbi za avtoceste v RS (Dars) so danes predstavili razvojno-raziskovalno nalogo, ki so jo v sodelovanju s policijo, psihologom in drugimi strokovnjaki pripravili na centru za gradnjo prometnic pri mariborski fakulteti za gradbeništvo. Kot je pojasnil Tollazzi, so skušali ugotoviti, kje se najpogosteje dogajajo vožnje v nasprotno smer, kakšni so vzroki voznikov, da zapeljejo v nasprotno smer na avtocesto, ter možne rešitve, ki bi to preprečile.

Statistika o primerih vožnje v nasprotno smer je sicer nepopolna, saj pogosto voznik že zapusti avtocesto še preden ga policisti ustavijo, je danes pojasnil Tollazzi. A med tistimi, ki vozijo v nasprotno smer, je največ starejših od 65 let ter mladih voznikov. Okoli 60 odstotkov je moških. Med najpogostejšimi vzroki za vožnjo v nasprotno smer so alkohol in druge psihoaktivne substance, težave z orientacijo oz. zmedenost, duševne ali fizične omejitve ter nepoznavanje okolja, je nanizal ugotovitve študije. Največ takih primerov se zgodi dopoldne med 8. in 13. uro, popoldne med 15. in 18. uro ter zvečer oz. ponoči, med 18. in 2. uro. Več takih primerov je med vikendi.

Vožnja v nasprotno smer ni le slovenska posebnost

Vožnje v nasprotni smeri so lahko namerne ali nenamerne, kritična mesta, na katerih se začne vožnja v nasprotno smer, pa niso le priključki na avtocesto, ampak tudi počivališča, nivojska križišča med avtocestnim priključkom in nadrejeno cesto ter odseki avtoceste, kjer ni sredinske ločevalne ograje.

Tudi v drugih državah imajo težave zaradi vožnje v nasprotno smer, rešujejo pa jih z različnimi pristopi, odvisno od splošne in prometne kulture v državi, višine denarnih kazni, števila kršiteljev in še drugih dejavnikov, pravi Tollazzi. Darsu in tudi drugim pristojnim za vzdrževanje cest v državi predlagajo več možnih tehničnih in drugih rešitev, s katerimi lahko izboljšajo razmere. A ob tem je Tollazzi opozoril, da tistih voznikov, ki namerno vozijo v nasprotno smer, ti ukrepi ne bodo ustavili.