"Volitve vidim kot priložnost za nov zagon"

 

Precej kislo poletje se je počasi prevesilo v volilno jesen, ki kljub vztrajnim kapljam dežja postaja vse bolj vroče ...

Potem ko smo se uspešno prebili skozi štiri leta globoke recesije, smo morali na koncu res premagati še vreme. Pa smo uspeli. Kljub muhavemu vremenu smo iz te sezone izvlekli precej dobre rezultate. V hotelih v občini smo kljub dežju in nizkim temperaturam v avgustu zabeležili celo za dva odstotka več nočitev kot lani. Naši turistični delavci si zaslužijo posebno priznanje, saj so delali izjemno trdo, pohvala pa gre tudi mojim sodelavcem na občini, ki so se zelo hitro odzivali na spremenjene zahteve naših gostov in potrebe turističnega gospodarstva. Dokazali smo, da smo skupaj uspešni, zato sem trdno prepričan, da bomo svoje delo nadaljevali tudi po volitvah.

Je bila odločitev za vnovično kandidaturo težka?

Kot veste, sem zdravnik in zdravnik nikoli ne opusti skrbi nad pacientom sredi okrevanja, zato nisem razmišljal o tem, da bi se otresel odgovornosti, ki ste mi jo zaupali občanke in občani. Ocenil sem, da bi bilo prav, da nadaljujem svoje načrte in projekte. Verjamem, da sem bil dober župan v slabih časih in da sem si zaslužil priložnost, da popeljem občino do novih uspehov v obdobju gospodarskega okrevanja. Nove volitve vidim predvsem kot priložnost za nov zagon, za potrditev dejstva, da smo na pravi poti.

Kako zelo pa je gospodarska kriza prizadela Občino Piran?

Dejstvo je, da je Občina Piran izbruh gospodarske krize pričakala nepripravljena. Ko sem pred štirimi leti prevzel vodenje občine, nisem imel prave predstave o tem, v kako hudi stiski je. Zadolžena in brez sredstev za razvoj, brez partnerjev v turističnem gospodarstvu, ki sta ga zlomila gospodarska kriza in bančni krč, vajena trošiti več, kot je pridelala. Po štirih letih zdaj občina Piran spet stoji na zdravih finančnih temeljih. Uspeli smo povečati prihodke občine, oklestili smo nepotrebne stroške in proračunski primanjkljaj zmanjšali za več kot 80 odstotkov. Zmanjšali smo zadolževanje, prepolovili prodajo premoženja in skoraj podvojili višino nepovratnih sredstev iz evropskih skladov. Občina Piran je danes spet privlačna za nove investicije in pripravljena na razvojni preboj.

Klestenje stroškov se sliši lepo, ko govorimo o uravnoteženju proračuna, prejemniki teh sredstev pa nad takšnim ravnanjem verjetno niso bili navdušeni …

Moj najpomembnejši cilj, ki sem si ga zastavil ob prevzemu županske funkcije, je bil poskrbeti za ljudi. Pri tem nismo varčevali. Ravno nasprotno, okrepili smo pomoč vsem, ki so znašli v stiski in občutno povečali obseg investicij v kakovost življenja v občini. S programom subvencioniranja toplih obrokov smo poskrbeli, da pri nas nihče ni lačen, zagotovili smo celovito oskrbo za brezdomne, subvencioniramo najemnine, občankam in občanom pa priskočimo na pomoč tudi z brezplačnimi pravnimi nasveti in enkratnimi pomočmi, ko jih potrebujejo. Dokazali smo, da je tudi z omejenimi sredstvi mogoče skupnost graditi v skladu z načeli pravičnosti, enakih možnosti in solidarnosti.

Ste držali svojo obljubo, da boste občine Piran vodili v skladu z načeli trajnostnega razvoja? 

Izpeljali smo niz investicij v varno in zdravo okolje. Dejstvo, da je bila občinska blagajna skoraj povsem izpraznjena, nas ni ustavilo in danes sem resnično vesel in ponosen, da sem dobil priložnost in evropski denar za energetske sanacije piranske osnovne šole in vrtca ter za sanacije osnovne šole in vrtca v Sečovljah. Ker bodo prenovljeni objekti porabili tudi polovico manj energije, razmišljam o tem, da bi prihranke namenili za odkup pri nas pridelane hrane. Ker je ta zelo cenjena, si je doslej nismo mogli privoščiti, bi pa zelo rad videl, da bi naši otroci v vrtcih in šolah jedli domačo hrano. Ob tem smo manjšo porabo energije zagotavljali tudi s prenovami kotlovnic in nadomeščanjem nafte z lesno biomaso, nameščali smo fotovoltaične elektrarne na strehe naših objektov in uvajali nove metode varčevanja z energijo. Tako se bodo prostori v vrtcu Mornarček v Piranu hladili s pomočjo sonca.

Sprejeli ste tudi določene ukrepe na področju zelene mobilnosti …

Na področju mobilnosti smo naredili pravi mali zeleni preporod. Uvedli smo projekt brezplačne izposoje koles Piranko, ki se je odlično prijel. Uvedli smo brezplačno dostavo v mesto z električnimi dostavnimi vozili Dostavko, Pirančani pa se lahko v mesto in do svojega parkirišča brezplačno pripeljejo tudi z električnim vozilom na klic Maestro ali s prvimi električnimi avtobusi v Sloveniji. Mobilnost in logistiko bomo v prihodnjem mandatu še olajšali z izgradnjo tretje piranske garažne hiše, ki bo mestu bližje od sedanjega velikega parkirišča na Fornačah. Ob tem pa bomo spodbujali nakupe zasebnih vozil z ničelno emisijo z dodatnimi parkirnimi mesti zanje.

Za trenutek se vrniva na težave, ki jih našemu turizmu povzroča vreme. Je ta problem sploh mogoče rešiti?

Časi, ko smo se lahko za slabše rezultate izgovarjali na vreme, so stvar preteklosti. Sodobna turistična središča se morajo prilagoditi vsem letnim časom in vsem vremenskim razmeram. Ker je kulturni turizem še najmanj odvisen od vremena, smo se odločili, da Piran z njegovo edinstveno dediščino povežemo z umetnostjo in kulturnimi dogodki v samostojno turistično ponudbo. Prav zato smo nekdanji Godbeni dom v Piranu preuredili v središče kulturnih dejavnosti Mediadom Pyrhani, ki bo naše goste na pot odkrivanja skrivnosti zgodovine, arheologije in arhitekturnega razvoja mesta popeljal z najsodobnejšo 3D in 4D tehnologijo, animiranimi filmi in interaktivnimi pedagoškimi igrami. Sezono bomo podaljšali tudi z izgradnjo Termalne riviere ob portoroški marini in z investicijo v atletski stadion s 400 metrov dolgim tekaškim krogom v Luciji pospešili nadaljnji razvoj športnega turizma.

Piran zagotovo ima dediščino in šarm za razvoj kulturnega turizma. Ali ima tudi ustrezno infrastrukturo za takšno ponudbo?

Naložbe v kulturne dejavnosti, ustanove in dediščino so področje, ki smo mu ves mandat namenjali posebno pozornost in zajeten kos proračunske pogače. Tako smo v tem mandatu prenovili objekt Obalnih galerij Piran in kulturni dom v Padni, prenovili osrednje prizorišče Avditorija Portorož, zagotovili dodatne prostore za delovanje Glasbene šole Piran, sanirali streho in uredili notranjost skladišča soli Monfort ter v njem zagotovili prostore za ureditev Muzeja turizma in dodatne prostore za delovanje pomorskega muzeja, obalnih galerij ter prireditveni prostor. V prihodnjem mandatu bomo prenovili tudi Palačo Apollonio, svetilnik na Punti v Piranu in obe portoroški skladišči soli. Z obnovo kulturnih objektov varujemo našo dediščino in ustvarjamo pogoje za organizacijo kulturnih dogodkov,  s katerimi bogatimo naše življenje in privabljamo obiskovalke in obiskovalce. V tem mandatu smo v Piranu zabeležili doslej najvišje število različnih prireditev, razstav, koncertov in predstav v njegovi zgodovini, v prihodnjem mandatu pa bo Piran tudi uradno postal festivalsko mesto.

Občina Piran se rada pohvali z za slovenske razmere zelo urejeno infrastrukturo. Pa vendar so v občini tudi območja, ki v infrastrukturnem razvoju zaostajajo …

V iztekajočem mandatu smo se odločno lotili urejanja zanemarjene infrastrukture. S popolno prenovo vodovodnega sistema smo rešili probleme z oskrbo s pitno vodo. Mislim, da bomo že prihodnje leto postali prva slovenska občina, v kateri bo prav vsak objekt priključen na vodovod. Zgradili smo deset kilometrov nove kanalizacije in še eno čistilno napravo, tako da načrtujemo, da bomo do konca prihodnjega mandata na kanalizacijo s čistilno napravo priključili prav vsak zakonito zgrajen objekt v občini. Popravljali smo ceste, postavljali nova krožišča in dokončno rešili probleme z razsvetljavo v občini na način, ki bo v prihodnjih letih občini prihranil skoraj milijon kilovatnih ur energije. Popravili smo oba pomola v Piranu in v celoti uredili piranski mandrač. Seznam infrastrukturnih projektov, ki smo jih izpeljali, je resnično zelo dolg, ga je pa zelo enostavno preveriti že s kratko vožnjo po občini.

Kaj se bo zgodilo z območjem Kaštela?

Prostorski akt je sprejet, investitor pa pripravljen na začetek gradnje. Projekt predvideva 400 novih podzemnih parkirnih mest. Pod zemljo so predvideni tudi trgovinski prostori, ki bodo na voljo kateri koli trgovinski družbi. Nad zemljo bodo butiki uglednih blagovnih znamk, pošta, lepotna klinika, poslovni prostori za podporo turistični dejavnosti … Ob novem objektu bomo uredili velik, ozelenjen trg, za katerega menim, da se bo razvil v novi center Portoroža. Vstop v mesto bomo uredili s krožiščem in ga v celoti razsvetlili.

Pred štirimi leti ste obljubili, da boste uredili kanal sv. Jerneja, pa ni videti, da se tam kaj dogaja …

Naj vas razveselim z novico, da smo po desetletjih trkanja na vsa možna vrata z državo le uspeli rešiti problem pristojnosti gleda Jernejevega kanala in ga bomo lahko v sodelovanju s pomorsko inšpekcijo in Krajinskim parkom Sečoveljske Soline začeli urejati že prihodnje leto.

Pa Fornače?

Projekt je pripravljen in gre v izvedbo takoj po sprejemu proračuna za prihodnje leto. Zasadili bomo drevored pinij, izvedli tlakovane pešpoti, uredili razgledne prostore, varne dostope v morje in kolesarske trase, nasuli pesek in obalni pas zaščitili s skalometi. Nova urbana oprema bo omogočala zadrževanje na tem območju v vseh letnih časih. Po izgradnji tretje piranske garažne hiše pa bomo od tam umaknili še zadnje avtomobile in območje v celoti namenili turizmu in oddihu.

Veliko ste vlagali v zunanji videz kraja, nekateri vam zato celo očitajo razsipnost …

Vlaganja v urejenost kraja niso le vlaganja v višjo kakovost življenja občank in občanov, so tudi vlaganja v turizem. Plaže, recimo, uporabljamo vsi, ne le kopalci poleti. Zato smo uredili plaže v Fiesi, pred Gledališčem Tartini v Piranu, uredili dva zaliva na območju pri gostišču Ribič na Seči ter na centralni plaži v Portorožu zasadili avtohtone palme. Urejali smo parke. Nov je mestni park Sonce v Luciji, park v središču Strunjana, uredili smo območje pod parkom Forma Viva, zelenico z vodnjakom na Belem križu, počivališče v Sečovljah, zasadili smo drevored Lucija–Portorož in uredili zelenice ob podpornem zidu na Podvozni ulici v Luciji. Izkoriščali smo vse priložnosti za povezovanje in bogatenje javnih površin z umetnostjo. Skulpture na zelenicah v krožiščih v Luciji smo prenesli iz Forme Vive, ki je prispevala tudi skulpture, ki vabijo v Park Sonce. V Piran pa smo prenesli tri monumentalne skulpture znamenitega umetnika Jakova Brdarja. Menim, da občina Piran še nikoli ni bila videti tako urejena, kot je danes.

Trdite, da boste vse krajevne skupnosti razvijali enakomerno. Je to sploh izvedljivo?

To je moj cilj in tako smo pripravili tudi naše razvojne projekte in investicije. Eden izmed najpomembnejših ciljev naslednjega mandata bo zagotovo preobrazba spalnega naselja Lucija v živahno, dinamično in urejeno urbano središče, ki bo krajanom in krajankam zagotavljalo vse pomembne mestne funkcije in jim ponujalo številne poslovne priložnosti, aktivno preživljanje prostega časa in kakovosten oddih. Začeli smo z novim mestnim Parkom Sonce, nadaljevali bomo s povsem novim zdravstvenim domom, športnim parkom z atletskim stadionom, dograjeno športno dvorano in več urejenimi podzemnimi parkirnimi mesti. Posebno pozornost bom namenil tudi našemu podeželju, saj menim, da v sebi hrani velik potencial, ki je bil predolgo zanemarjen in ga moramo začeti čim prej razviti.

Če se vrneva k volitvam, vaši izzivalci vam očitajo, da bi bilo mogoče narediti še več, da ste zaradi neodločnosti izpustili nekatere razvojne priložnosti, da se pri svojem delu dovolite voditi drugim …

O tem, ali sem naredil dovolj, bodo seveda odločale volivke in volivci, si pa očitkov tekmecev ne jemljem k srcu, saj vem, da sem s svojo ekipo dal vse od sebe in da smo naredili zelo veliko. Kar 138 različnih projektov smo izpeljali. Pravzaprav bi bil razočaran, če bi se tako ambiciozna skupnost, kot je naša, kar zadovoljila z doseženim. Vedno moramo želeti še več in narediti še več. Očitki o tem, da pri svojem delu nisem samostojen, pa so povsem neresni in celo žaljivi. Dejstvo, da sem po naravi prijazen in vljuden in da vedno prisluhnem različnim mnenjem, ne pomeni, da se pustim voditi. Zgodi se, da mi nekdo pove svojo plat zgodbe in meni, da mu bom avtomatično ugodil. Ne. Vedno želim izvedeti celotno zgodbo in se odločati na podlagi dejstev in ne mnenj posameznikov. Tisti, ki ga ne uslišim, običajno meni, da sem se pustil prepričati nasprotni strani in niti pomisli ne, da njegovi argumenti preprosto niso bili dovolj dobri ali upravičeni. Zato si ne dovolim, da bi me takšni očitki potrli. Vem, da vedno ravnam in se odločam v korist skupnosti.