Vlada se bo v prihodnjih dneh lotila proračuna

DZ je proračun za leto 2015 sprejel že novembra lani, ko je načrtovani proračunski primanjkljaj, ki je za letos dovoljen v višini ene milijarde evrov, znižal na 860 milijonov evrov. S tem naj bi se izraženo v deležu bruto domačega proizvoda (BDP) znižal z letošnjih 2,9 odstotka na 2,4 odstotka v letu 2015.

A že izvrševanje letošnjega proračuna ne poteka po teh načrtih. Slovenija je namreč ciljni primanjkljaj za vseh 12 mesecev skupaj dosegla že pred koncem avgusta. Kljub temu je donedavni finančni minister Uroš Čufer še poleti zatrjeval, da rebalans letos ne bo potreben oz. da je treba v okviru obstoječega proračuna leto pripeljati do konca.

Novi finančni minister Dušan Mramor možnosti rebalansa letošnjega proračuna ne izključuje povsem. Ali bo res potreben, pa sredi septembra na zaslišanju pred parlamentarnim matičnim odborom ni želel ocenjevati, saj še ni razpolagal z zadostnimi podatki. Izdelavo ocene o stanju v državni blagajni je sicer izpostavil kot eno svojih prvih nalog na položaju finančnega ministra.

Zagotovo pa se bo vlada že v prihodnjih dneh spopadla s pripravo sprememb proračuna za leto 2015. Slovenija mora namreč tako kot tudi vseh ostalih 17 članic območja evra v skladu z novimi evropskimi pravili za proračunski nadzor poslati osnutek proračunskih dokumentov za prihodnje leto v Bruselj najpozneje do 15. oktobra.

Za zdaj je za leto 2015 načrtovano, da bo proračunska poraba znašala nekaj manj kot 9,5 milijarde evrov, medtem ko se prihodki proračuna pričakujejo v višini 8,6 milijarde evrov. Vendar lahko optimisti ob izboljšanju napovedi za Slovenijo tako s strani domačih kot tujih ustanov pričakujejo, da bi lahko bili prihodki višji.

Ravno gospodarska rast je namreč poleg bolj učinkovitega delovanja finančne uprave tista, v kateri novi finančni minister vidi možnosti za rast prihodkov. Kot pravi, vsak odstotek gospodarske rasti prinese približno 0,4-odstotno povečanje javnofinančnih prihodkov.

Umar optimistično napoveduje rast

Najbolj optimističen v napovedih gospodarske rasti je Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar), ki je pred kratkim številke za letos popravil na dva odstotka, za leto 2015 pa na 1,6 odstotka. Po napovedih Banke Slovenije bi lahko Slovenija letos zabeležila rast v višini 1,6 odstotka in v letu 2015 1,3 odstotka, napovedi Evropske banke za obnovo in razvoj pa so pri 0,7 oz. enem odstotku.

Prav o teh najnovejših napovedih naj bi na ponedeljkovem delovnem posvetu na Brdu pri Kranju razpravljala vlada, tudi v povezavi z načrtovanimi projekti za prihodnje leto. Sklepati gre, da se ob tem na posvetu ne bodo mogli izogniti soočenju z javnofinančnimi razmerami v državi in ukrepi za njihovo izboljšanje.

Samo gospodarska rast namreč ne bo zadoščala, da bi lahko Slovenija zmanjševala javnofinančni primanjkljaj s takšno dinamiko, kot si želi in od nje tudi zahteva EU. "Izdatke bomo morali zmanjševati s strukturnimi spremembami," je napovedal Mramor in dodal, da bo morala biti fiskalna politika "na žalost" restriktivna. Rešitev vidi zlasti v zmanjšanju neracionalnega trošenja.

V letošnjem prvem polletju je javnofinančni primanjkljaj znašal 5,5 odstotka BDP, potem ko je Slovenija leto 2013 zaradi visokih stroškov sanacije bank končala s primanjkljajem v višini 14,6 odstotka BDP. Ob koncu tega leta naj bi se po napovedih statističnega urada ustalil pri 4,5 odstotka BDP, pri čemer bo z 0,9 odstotne točke imela še vedno velik prispevek tudi dokapitalizacija bank.

Zaradi previsokega javnofinančnega primanjkljaja je Slovenija že od leta 2009 pod strožjim nadzorom EU. Leta 2015 bi ga morala spraviti pod tri odstotke BDP, do leta 2017 pa ga želi povsem odpraviti. Prav tako je nad dovoljeno mejo tudi javni dolg: do konca leta 2014 se bo po napovedih povzpel do 88,2 odstotka BDP.

Mramor, ki novih davkov ne napoveduje - izjema je davek na nepremičnine, ki pa naj bi ne bil višji od zdajšnjih treh dajatev na tem področju - zato druge rešitve kot zmanjševanja izdatkov ne vidi.

Eno večjih finančnih bremen, ki visi nad novo vlado, je zagotovo obvladovanje plačne mase za zaposlene v javnem sektorju v prihodnjem letu. Gre za 350 milijonov evrov težko vprašanje, ki bo eno od odločilnih pri pripravi sprememb proračuna.

Zdajšnji varčevalni ukrepi se iztečejo konec leta, nekdanjemu vladnemu pogajalcu in notranjemu ministru Gregorju Virantu pa s sindikati javnega sektorja ni uspelo doseči dogovora za prihodnje leto. Nekateri sindikati so si namreč tik pred zdajci premislili in takrat niso podpisali dogovora.

Pogajanja s sindikati se še niso pričela

Na to je vplivalo tudi nestrinjanje premierja Mira Cerarja s tem, da vlada v odhodu podpisuje tako pomembne dogovore. Čeprav se je to dogajalo pred volitvami, so ankete napovedovale gladko zmago Cerarjevi SMC, in sindikati so sklenili, da bodo počakali na njegovo vlado.

Kljub časovni stiski pa se pogajanja še niso začela. Prav tako vlada še ni pripravila pogajalskih izhodišč, so se pa o njih pogovarjali na zadnji seji. Minister za javno upravo Boris Koprivnikar je napovedal, da bodo izhodišča pripravljena v tednu, največ dveh, pričakovati pa je, da bodo v ponedeljek spregovorili tudi o tem.

Sindikati so medtem že napovedali, da na dodatno znižanje plač ne bodo pristali pod nobenim pogojem, v primeru enostranskih potez vlade pa napovedujejo konflikte.