VINOGRADNIKI, PRIPRAVITE SE NA PODNEBNE SPREMEMBE! Toplejša poletja in večja neurja

"Vsi letni časi se grejejo. Spomladi imamo pravzaprav toplejše poletje, kar pomeni, da se vegetacija začne razvijati prej in se tudi potem razvija bolj pospešeno. Pri pomladih, ki so pretople, se izjemno poveča nevarnost pozebe, ker so rastline že preveč razvite," je pojasnila Kajfež Bogatajeva.

Zaradi toplejšega vremena je več škodljivcev in bolezni, sredi poletja pa pogostejša suša. "Pika na i je za vinogradnike še večja intenzivnost neviht, ki prinašajo tudi večja neurja s točo, ki lahko uničijo pridelek že v nekaj minutah," je še dodala.

Nove sorte in varčevanje z vodo

Podnebne spremembe imajo tudi nekatere pozitivne učinke, kot so daljše obdobje za gojenje rastlin in možnost uvedbe novih sort, ki prej v Sloveniji zaradi hladnejšega vremena niso uspevale. "A ko damo oboje na tehtnico, žal zaenkrat, ker nismo prilagodili kmetijstva, pretehtajo negativni učinki. Če se bomo prilagodili, pa ni nujno, da bo vse slabo," je še povedala klimatologinja.

Vinogradnikom, tako kot ostalim kmetovalcem, svetuje, da se lotijo ukrepov varčevanja z vodo in njenega zbiranja, še posebej pozimi, ter posledično namakalnih sistemov za poletje. "Pri določenih naravnih nesrečah pa pride v poštev samo zavarovalništvo. Za pozebo in deloma tudi točo bi morala zavarovalniška politika priti nasproti kmetu, da te zavarovalnine ne bi bile predrage. Kazalo bi računati tudi na pomoč države, recimo na sofinanciranje protitočnih mrež ali ugodne kredite, to so rešitve, ki jih v drugih državah že zdavnaj poznajo," je Kajfež Bogatajeva še povedala na današnjem vinogradniškem posvetu, s katerim so se odprli Lombergarjevi dnevi, ki jih do petka v Pesnici pri Mariboru prirejata Kmetijsko gozdarski zavod (KGZS) Maribor in Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije.

V četrtek bo sledil poljedelski in v petek sadjarski posvet. Takšna srečanja so po besedah direktorja KGZS Maribor Staneta Klemenčiča izjemnega pomena tako za kmetovalce kot za stroko, saj se na njih lotevajo aktualnih vprašanj, ki lahko imajo velik vpliv na kmetijsko proizvodnjo. "Opažamo vedno več proizvodnih težav, ki jih povzročajo podnebne spremembe, zato bo vse tri dni rdeča nit razprav, kako naj se kmetje prilagodijo temu," je pojasnil.

Ukrepi za prilagoditev podnebnim spremembam v kmetijstvu so dolgoročne narave. "Tega se ne da urediti čez noč, ampak so potrebni dolgoročni načrti. Ne moremo čez noč razmnožiti in ustvariti novih sort, ki bodo primernejše za toplejše podnebje. To je stvar desetih ali več let," je Klemenčič pojasnil za STA. "Zato je ključno, da pravočasno alarmiramo vse deležnike, tako stroko kot tiste na polju, da bomo skupaj uspešni," je dodal.

Opozorila po njegovih ocenah jemljejo bolj resno tisti, ki so ekonomsko bolj odvisni od pridelka. Letošnja vinska letina je bila sicer, kar je je preživelo zmrzal, zelo dobra.