Večina poslancev bi zaprla preteklost

Predsednik republike, vlade, DZ in DS so na ponedeljkovem srečanju podprli prizadevanja za postavitev spomenika na Kongresnem trgu v Ljubljani, ki ga predvideva pred leti sprejet zakon. S tem bi na simbolni ravni slovenska država postavila spomenik vsem žrtvam vojn, so menili. Prav tako so po mnenju predsednikov pomembna prizadevanja, da se na primeren in dostojen način pokoplje žrtve in izdajo mrliški listi.

V NSi so veseli, da so štirje predsedniki njihov predlog vzeli zelo resno. S predlogom zakona si predvsem želijo zapreti en del boleče preteklosti, stopiti skupaj in reči: "Res je, mrtve je treba pokopati ne glede na to, kdo in od kje so," je v izjavi v DZ danes dejal poslanec NSi Jernej Vrtovec. Pri pripravi tega zakona pričakujejo, da bi v DZ doživel široko, čim večjo podporo. Z njim želijo, da se "ta psihološki zid zruši in se začnemo pogovarjati o bistvenih stvareh".

Diskusije trajajo predolgo

Tudi po mnenju DeSUS te diskusije trajajo predolgo. Njihov poslanec Tomaž Gantar je opozoril, da bi morali to poglavje, ki je boleče za mnoge, zapreti. DeSUS podpira, da se najde rešitev glede dostojnega pokopa, je pa tudi tukaj treba doreči podrobnosti, kako, je poudaril Gantar, ki upa, da je politika tako zrela, da se ta zadeva zaključi.

Da je sprava na prvi pogled seveda všečna, za podpreti, a se zatakne, ko pride do konkretnejših predlogov, je opozoril vodja poslancev SD Matjaž Han. V SD so za spravo, je dejal in poudaril, da zgodovinskih dejstev ne gre potvarjati. Po njegovih besedah je sprava tema, ki terja predvsem veliko dostojanstva in politične modrosti. Predloga zakona NSi sicer še ni videl, a če ta govori o "tehničnih podrobnostih", torej ureja mrliške liste, s podporo takemu zakonu nimajo problemov.

Gre tudi za vprašanje kolaboracije

Tudi v ZL ne nasprotujejo izdaji mrliških listov. Vendar je njihov poslanec Matej T. Vatovec opozoril, "da gre tu za vprašanje kolaboracije z okupatorjem dobesedno in da se ne more enačiti nekih zgodovinskih dejstev". Iz poslanske skupine so sporočili, da individualne tragedije ne morejo biti izgovor za simbolno enačenje vojn, v katerih so Slovenci sodelovali kot orodje imperialnih sil ali celo nacifašizma, z bojem za politično in socialno osvoboditev. Po njihovem mnenju je tudi skrajni čas, da se preneha z izkoriščanjem teh tematik za dnevnopolitične boje.

Vodja poslancev ZaAB Jani Möderndorfer ne verjame v čisto iskrenost "nekaterih drugih zadaj, ki jim je všeč, da tema ostaja odprta, da se ne reši, zato da imajo problem s svojimi ideološkimi težavami, ki jih kar naprej izkoriščajo za politične namene". Sicer se tudi v ZaAB strinjajo, da je treba preteklost enkrat dostojno pokopati, se posloviti in dati možnost, da se ljudje lahko dostojno spominjajo svoje zgodovine in preteklosti.