Večina Hrvatov za tradicionalno zakonsko zvezo

Na vprašanje, "Ali ste za to, da bi v ustavo Republike Hrvaške vpisali določilo, da je zakon skupnost moškega in ženske?" je proti obkrožila dobra tretjina ali 33,63 odstotkov udeležencev referenduma.

Gre za prvi referendum, ki so ga razpisali na podlagi zbranih podpisov državljanov in tretji sploh v neodvisni Hrvaški, pokazal pa je globoke delitve v hrvaški družbi. Tudi danes so Katoliška cerkev in opozicijska HDZ podpirali ustavno spremembo, levosredinska vladna koalicija in predsednik države Ivo Josipović ter številne civilnodružbene organizacije za človekove pravice, ki so zbrane v pobudi Državljani glasujejo proti, pa so temu nasprotovali.

Aktivisti pobude Državljani glasujejo proti so po objavi prvih rezultatov povedali, da so bili izidi pričakovani ter da so zamudili s kampanjo. Ocenili so tudi, da so konservativne organizacije zlorabile demokracijo, ker je heteroseksualna katoliška večina odločila o pravicah manjšine po totalitarnem vzorcu. Pričakujejo, da bo vlada zavarovala pravice istospolno usmerjenih oseb.

Milanović proti

Predsednik vlade in SDP Zoran Milanović je povedal, da je bil proti ter dejal, da bo vlada naslednji teden ali teden zatem sprožila postopek za sprejem zakona o registriranem partnerstvu, s katerim namerava urediti materialne pravice istospolnih parov.

Predsednik Josipović je po objavi rezultatov izrazil pričakovanje, da bodo pravice istospolnih oseb zavarovane z zakonom. Obenem je opozoril, da rezultati referenduma ne smejo pripeljati do novih ideoloških delitev med državljanov, posebej pa da se ne sem oblikovati politika diskriminacije.

V HDZ so ocenili, da je bil odziv večine državljanov, ki so podprli pobudo, usmerjen tudi proti liberalni politiki levosredinske vlade.

Nizka volilna udeležba

Včerajšnja  udeležba je bila najnižja od treh dosedanjih referendumov na Hrvaškem in nižja kot na večini volitev. Slabši odziv je bil zgolj na spomladanskih volitvah za evropski parlament.

Danes je glasovalo slabih 38 odstotkov od približno 3,8 milijonov volivcev, medtem ko je na lanskem referendumu o vstopu v EU glasovalo slabih 44 odstotkov volivcev, parlamentarnih volitev decembra 2011 pa se je udeležilo 62 odstotkov polnoletnih hrvaških državljanov.

Referendumski pobudi je nasprotovala večina udeležencev v nekaterih zahodnih območjih Hrvaške, kot sta istrska in primorsko-goranska županija, ter v Čakovcu in Varaždinu. V ostalih županijah in mestih so državljani podprli novo ustavno določilo, posebej na skrajnjem vzhodu države, v brodsko-posavski in vukovarsko-sremski županiji, kjer je za glasovalo več kot 80 odstotkov tistih, ki so prišli na referendum.