V Vitanju slovesno ob desetletnici vstopa Slovenije v EU

Bratuškova je spomnila, da nocoj ne slavimo le desetega rojstnega dne polnopravne članice Slovenije, ampak tudi 64 let Schumanove deklaracije kot temeljnega kamna evropskega združevanja in še kako tudi 69 let od konca druge svetovne vojne in zavezniške zmage nad nacizmom.

Veliko simboličnega je po njenem v Vitanju in tamkajšnjem Kulturnem središču evropskih vesoljskih tehnologij. Te mogočne arhitekture, v kateri se človek v resnici počuti zelo domače, ne bilo brez osebne volje in vizionarstva Hermana Potočnika Noordunga, avtentične, iskrene in domačne delavnosti lokalne skupnosti, evropskih razvojnih sredstev in zadostne upravljavske modrosti države, ki ni vsega zbila v nekaj centrov, pač pa je verjela v policentričnost, drznost arhitekture in pomen umetnosti.

"Pomislimo, ko se danes soočamo z raznoterimi obrazi krize. Ali se ob vsaki preizkušnji, ki jih je nešteto, res vedno srečajo drzna vizija, razumevanje lokalnega okolja, ravno pravšnja evropska razvojna sredstva in preudarna vlada. Če bi se, bi mnoge nove stavbe že švigale proti nebu, mnoge ceste in šole odpirale nova obzorja, številni mladi delali in Slovenci bi segali po zvezdah. Tako pa mora včasih iz vesolja sem v Vitanje priti Sunita Williams, da nam pove, kako je videti zemlja iz vesolja in kako dobra je kranjska klobasa," je dejala Bratuškova.

Ob tem je dodala, da si v desetih letih po "velikem poku" že lahko iskreno povemo, da nismo bili vedno dovolj daljnosežni niti ne dovolj izbirčni ter da nismo iz velike zakladnice evropskih izkušenj znali izbrati vsega najboljšega, ampak smo v hlastanju po vrednem prepogosto zanemarili vrednote.

"Zložimo sile vizionarskih posameznikov, razumevajočih okolij, razumnih politik in evropskih vrednot - pa se bomo lahko veselili prihodnjih obletnic. V nekem drugem okolju, ne prav davno, sem temu rekla državniška odgovornost in državljanska dolžnost. Oboje premoremo, le ne znamo ali nočemo ju vedno misliti skupaj," je govor sklenila premierka v odstopu.

Nocojšnja slovesnost z naslovom Slavje je bila sicer zgrajena iz razvojne navpičnice slovenske umetnosti ter vzorčena s slovensko umetniško besedo, z visoko pesmijo Gregorja Strniše. Osrednji pojem prireditve je bil združevanje, predvsem umetnosti in znanosti celotnega planeta, Evrope in Slovenije, pripravljene na 22. stoletje. V programu je nastopilo več različnih slovenskih oktetov ter Beneški fantje.

Še pred slovesnostjo je v cerkvi Matere Božje na Hriberci v Vitanju potekala sveta maša za domovino, ki jo je daroval apostolski nuncij v Sloveniji Juliusz Janusz, ob njem pa sta somaševala novomeški škof in predsednik Slovenske škofovske konference (SŠK) Andrej Glavan ter celjski škof in podpredsednik SŠK Stanislav Lipovšek.

Slovenija 1. maja 2004 postala del družine 28 držav članic EU

Slovenija je del družine 28 držav članic EU postala 1. maja 2004, skupaj s še devetimi državami vzhodnega dela Evrope in Sredozemlja - Češko, Estonijo, Ciprom, Latvijo, Litvo, Madžarsko, Malto, Poljsko in Slovaško. Šlo je za zgodovinsko širitev, saj je pomenila ponovno združitev Evrope po desetletjih ločitve zaradi železne zavese. Slovesnost ob vstopu Slovenije je takrat potekala v Novi Gorici, kjer je takratni slovenski premier Anton Rop gostil predsednika Evropske komisije Romana Prodija.