V Sloveniji tisoč otrok v zasebnih šolah

Devetletno osnovnošolsko izobraževanje je pri nas obvezno, večina od več kot 167.700 osnovnošolcev ga obiskuje na javnih šolah, nekateri starši pa so za svoje otroke izbrali eno od treh zasebnih šol pri nas, ki izvajajo javno veljavni osnovnošolski program.

Kot prva zasebna osnovna šola v Sloveniji je v šolskem letu 1992/93 začela delovati Waldorfska šola Ljubljana, ki jo je ustanovilo Društvo prijateljev waldorfske šole. Ta šola, ki hkrati predstavlja tudi prvo šolo, temelječo na alternativnih pedagoških konceptih pri nas, je več kot 15 let kot edina zasebna šola pri nas izvajala javno veljavni osnovnošolski program.

Pred nekaj leti sta se ji pridružili še dve. V okviru Zavoda sv. Stanislava za vzgojo, izobraževanje in kulturne dejavnosti, ki ga je leta 1992 ustanovila Nadškofija Ljubljana, je v šolskem letu 2008/2009 začela delovati Osnovna šola Alojzija Šuštarja. Montessori inštitut, ki ga je ustanovila antropologinja in socialna pedagoginja Melita Kordeš Demšar, pa je z izvajanjem osnovnošolskega programa začel v šolskem letu 2010/2011.

Veljavna zakonodaja razlikuje med šolami, ustanovljenimi pred in po letu 1996

Obseg državnega financiranja za omenjene osnovne šole je različen, kar je ustavno sodišče v danes objavljeni odločbi označilo za protiustavno. Tako osnovnim kot srednjim zasebnim šolam, ustanovljenim pred letom 1996, je tedaj veljavna zakonodaja omogočala opravljanje javne službe na podlagi koncesije v skladu s koncesijsko pogodbo. Pogodbe so bile sestavljene tako, da je zasebni šoli na učenca oziroma dijaka pripadal enak odstotek sredstev, ki jih država namenja za plače in materialne stroške v ustrezni javni šoli.

Novi zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI) iz leta 1996 pa je vzpostavil ločitev zasebnih šol s koncesijo in zasebnih šol brez koncesije. Slednjim po zakonskih določilih pripada za posameznega učenca oziroma dijaka 85 odstotkov sredstev, ki jih država oziroma lokalna skupnost zagotavlja za plače in materialne stroške na učenca oziroma dijaka v javni šoli.

Po uveljavitvi omenjenega zakona se koncesije na področju osnovnošolskega izobraževanja niso več podeljevale, zato je poln obseg državnega financiranja osnovnošolskega programa ohranila le Waldorfska šola Ljubljana, ki ji je bila koncesija podeljena leta 1991. ZOFVI je namreč v prehodnih določbah predvidel, da se zasebne šole, ki jim je bila dodeljena koncesija pred uveljavitvijo tega zakona, še naprej financirajo v skladu s koncesijsko pogodbo.

Osnovna šola Alojzija Šuštarja in Osnovna šola montessori, ki izvajata javno veljavni program brez koncesije, tako iz državnega proračuna za izvedbo programa prejemata 85 odstotkov sredstev, ki jih država zagotavlja za izvajanje programa javne šole. Del sredstev tako s plačilom šolnine prispevajo tudi starši šolajočih se otrok, ponekod šolnino namenijo tudi za dejavnosti izven obveznega programa.

Starši učencev OŠ Alojzija Šuštarja mesečno prispevajo okoli 14.500 evrov

Katoliška Osnovna šola Alojzija Šuštarja v Šentvidu pri Ljubljani, ki jo v tem šolskem letu obiskuje 391 učencev, od pristojnega ministrstva mesečno povprečno prejme 70.000 evrov, starši pa vsak mesec prispevajo okoli 14.500 evrov, so za STA pojasnili v Zavodu sv. Stanislava. Mesečna šolnina je odvisna tudi od dohodkov staršev in se giblje med nič in 60 evrov, v povprečju starši mesečno plačujejo 40 evrov. Poleg osnovne šole pod okriljem Zavoda sv. Stanislava sicer delujejo tudi gimnazija, dijaški in študentski dom ter glasbena šola.

Osnovna šola montessori, ki deluje po načelih montessori pedagogike, kot enota inštituta osnovnošolski program izvaja v Preski pri Medvodah. Za zdaj izvajajo program za prvo in drugo triletje osnovne šole, saj so ob začetku leta 2010 vpisali učence le v prvo triletje. Kot so pojasnili, je v tem šolskem letu v osnovnošolski program vpisanih 64 otrok. Starši pa po njihovih navedbah v povprečju mesečno plačajo med 120 in 130 evrov, v to so vključena tudi sredstva za nekatere dodatne dejavnosti. V okviru Montessori inštituta v Dravljah sicer izvajajo tudi programe predšolske vzgoje.

V okviru Waldorfske šole Ljubljana danes v več krajih po Sloveniji delujejo različne enote, ki izvajajo programe od predšolske do sekundarne stopnje ter program glasbene šole. Osnovnošolski program poleg matične šole izvajajo tudi enote v Mariboru, Žalcu in Radovljici. V vseh enotah skupaj je v osnovnošolsko izobraževanje trenutno vključenih 586 učencev, so pojasnili za STA.

Sredstva za vzdrževanje in opremo šole krije ustanovitelj

Osnovne šole lahko začnejo izvajati javno veljavne osnovnošolske programe, za katere lahko prejmejo tudi javna sredstva, po vpisu v razvid osnovnih šol, program zasebnih šol pa mora potrditi Strokovni svet RS za splošno izobraževanje.

Po slovenski zakonodaji sicer sredstva za delovanje osnovnih šol zagotavlja država v delu, ko gre za sredstva za plače s prispevki in davki ter druge osebne prejemke zaposlenih ter sredstva za dejavnosti in naloge, ki so potrebne za opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja. Iz proračunov občin pa se krijejo stroški za uporabo prostora, stroški vzdrževanja šolskega prostora in investicij. Sredstva za naložbe, investicijsko vzdrževanje in opremo iz javnega proračuna zasebnim osnovnim šolam ne pripadajo, krije jih ustanovitelj.

Obenem ZOFVI postavlja še en pogoj zasebni šoli za prejem javnih sredstev, in sicer ji javna sredstva ne pripadajo, če je zaradi vpisa v zasebno osnovno šolo ogrožen obstoj edine javne osnovne šole v istem šolskem okolišu.