V PORTOROŽU SO ZBRANI VODILNI SVETOVNI JEDRSKI STROKOVNJAKI: Kako blizu dodatni jedrski elektrarni smo?

Predsednik Društva jedrskih strokovnjakov Slovenije, ki organizira konferenco, je pri tem ocenil, da vloga jedrske energije v tem oziru še ni popolnoma izkoriščena: "Poraba električne energije raste hitro, novi proizvodni obnovljivi viri energije je ne dohajajo, jedrska energija pa se pač prepočasi gradi."

Glede možnosti gradnje dodatne jedrske elektrarne pri nas je Žagar navedel ugotovitve mednarodne agencije za energijo, da je "jedrsko energijo treba upoštevati enakovredno z ostalimi in jo dati politikom na mizo za odločanje". Občutne prednosti jedrske energije v primerjavi z ostalimi tehnologijami so po njegovem v njeni čistosti in možnosti zelo hitrega razogličenja. Francija in Švedska sta med državami, ki so zelo hitro opustile fosilne vire energije prav na račun jedrske energije, je spomnil.

Se pa Žagar zaveda, da je za takšen korak potrebna politična odločitev. Premier Marjan Šarec je po njegovem mnenju naredil prav to, saj je "dal to opcijo na politično mizo, da se o njej enakovredno razpravlja".

Leon Cizelj, vodja odseka za reaktorsko tehniko na Institutu Jožef Stefan, pa je ob tem izpostavil, da je jedrska energija zelo koncentrirana. Tako je za poganjanje krške nuklearke za eno leto potrebnih okoli 20 ton goriva, šoštanjska elektrarna, ki je približno enake moči, pa v istem času potrebuje okoli 3,5 milijona ton premoga.

Pri jedrski energiji obstajajo seveda potencialne nevarnosti, zato je za varnost treba skrbeti precej bolj kot pri ostalih virih energije, kar za državo pomeni, da mora imeti pripravljene raziskave in razvito izobraževanje, da ima lahko na voljo dovolj primernega kadra.

"V Sloveniji jedrska energija pomeni več kot 50 odstotkov brezogljične elektrike. Brez jedrske elektrarne in brez hidroelektrarn bi z obnovljivimi viri imeli danes komaj okoli tri odstotke elektrike, in to je bistveno premalo za današnji način življenja," je še opozoril Cizelj.

Po Cizljevem mnenju bi bilo sicer precej lažje postaviti še en blok jedrske elektrarne "kot pa nekaj tisoč vetrnic". Del težav z jedrskimi elektrarnami po Evropi po njegovem sicer predstavljajo postopki in predpisi glede umeščanja v prostor, ki so "zelo težavni".

Zbrane na konferenci sta uvodoma nagovorila tudi generalni direktor direktorata za znanost na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Tomaž Boh ter državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor Marko Maver.

V okviru prvega konferenčnega dne bodo podelili častni članstvi dolgoletnima zaslužnima članoma DJS Borutu Mavku in Andreju Stritarju. Do zaključka konference pa se bo zvrstilo skupno kar devet predavanj, so sporočili organizatorji.