V Portorožu o prihodnosti slovenskega trga nepremičnin

Banke si zasežene nepremičnine po mnenju Novaka želijo čim prej prodati, pri čemer pa lahko od stečaja gradbenega podjetja do prodaje nepremičnine na licitaciji mine več let. Banke si želijo hitrejšega pravosodnega sistema, potrebujemo pa tudi nekoga, ki bo znal identificirati "ozka grla", je ocenil Novak.

Ker si morajo razliko med terjatvijo in ceno prodane nepremičnine odbiti od lastnega kapitala, se banke nepremičnin obenem ne želijo znebiti po zelo nizkih cenah, je še dodal Novak. "Banke imamo absorpcijsko sposobnost, da tekoče izgube nekako saniramo in si rane malo zacelimo, a rabimo dolgo časa. Če so rane prevelike, imamo probleme - dokapitalizacijo, slabo banko in podobno," je poudaril.

Predstavnik tujega podjetja, ki investira v nepremičnine, Mike Edward je izpostavil, da bodo morale banke v prihodnosti najti načine kreditiranja, obenem pa se bo moralo zaupanje državljanov v prihodnost toliko okrepiti, da si bodo upali spet pristopiti k nakupom nepremičnin.

Predsednik komisije za revizije pri Združenju sodnih izvedencev in sodnih cenilcev Slovenije za gradbeno stroko Andrej Kocuvan je kot bistveno izpostavil potrebo po stabilizaciji trga nepremičnin, kar pa po njegovem ni stvar stroke, temveč države. Vprašanje nepremičnin po njegovem tudi ne bi smelo povečevati socialnih razlik.

V zvezi s špekulativnimi prodajami zemljišč, ki so v preteklih letih zemljiščem zviševale ceno, je Kocuvan izpostavil vlogo države. Ta bi kot regulator po njegovem lahko posegla z ustrezno obdavčitvijo. Zlasti na področju cen zemljišč se je namreč pokazalo, da trg sam po sebi ni tisti, ki bi deloval kot regulator, je spomnil.

Zaradi velikega števila različno strokovnih investitorjev v preteklosti se danes soočamo z izjemno veliko nepremičninami zelo različnih kakovosti, je izpostavil strokovnjak pri nepremičninskih projektih Sebastijan Trajkovski. V Sloveniji je povpraševanje po nepremičninah po njegovem mnenju trenutno na normalni ravni. Ključni problem je na strani ponudbe, saj je na trgu cel kup nepremičnin, ki jih v tem trenutku po sedanjih cenah ni mogoče prodati, je dejal.

V prihodnosti se bodo cene nepremičnin razlikovale glede na njihovo kakovost, je napovedal. Ključne vloge ne bo igrala le lokacija, temveč tudi, ali je nepremičnina energetsko varčna, ali je zgrajena iz naravnih materialov, ali je v bližini zelenih površin in podobno.

Dušan Gorenčič s Stanovanjskega sklada RS je kot ključne usmeritve sklada omenil povečanje najemnega fonda prek posebnega fonda z tržni najem, vlaganje v neprofitna najemna stanovanja in kreditiranje odkupov stanovanj, predvsem tistih v lasti sklada, s čemer bi razbremenili kreditni krč.

Sklad bo vlagal še v energetsko obnovo lastnega stanovanjskega fonda, sodeloval pri oblikovanju produktov, ki bi lastnikom stanovanj nudili ugodne dolgoročne vire za energetsko obnovo stanovanj, in pri sofinanciranju projektov gradnje domov za starejše občane. Kot temeljno vprašanje je izpostavil prilagoditev neprofitnih najemnin, ki v tem trenutku ne zagotavljajo ustreznega vračanja investitorjem oziroma lastnikom kapitala.