V PIRANU VEČ KOT 100 OBČANOV PO POMOČ NA RDEČI KRIŽ: Ljudje so zaskrbljeni, stiska narašča

Da v času pandemije COVID 19 opažajo precejšen porast števila ljudi, ki so v stiski obračajo na njih po pomoč, opažajo tudi v piranskem območnem združenju Rdečega križa. Od začetka razglasitve pandemije pa do danes, se je na njihov RK oglasilo po pomoč nekaj več kot 100 oseb, kar predstavlja slabih 30 odstotkov rasti.

"Še zlasti zadnjih 14 dni beležimo hitrejšo rast prejemnikov pomoči RK (posamezniki in družine). Nudimo jim pakete hrane in higienskih pripomočkov, dostava hrane (starejši, bolni, invalidi brez sorodnikov, sosedov, prijateljev) za iz najnujnejšo hrano iz trgovine ali lekarne, tople obroke, psihosocialno podporo v obliki razbremenilnega razgovora po telefonu, izdelavo in delitev zaščitnih mask ipd.," našteva tamkajšnja sekretarka Valentina Klemše.

Največje stiske, s katerimi se soočajo prebivalci Pirana pa so po besedah Klemšetove strah vseh tistih, ki so na čakanju ali imajo odprt s.p., da bodo službe izgubili oz., da bodo kot podjetniki propadli. "Torej več kot razumljiv strah zaradi izgube rednega prihodka in s tem zmanjšane socialne varnosti," razlaga Klemšetova.

Zaznavajo tudi porast anksioznosti in ostalih bolezni duše. "Mnoge družine, ki so že do sedaj slabše delovale, se v teh časih srečujejo z okrepljenimi težavami v partnerskem odnosu, težavami z odvisnostjo od alkohola ipd., tudi oteženim novim načinom delovanja glede šolskih obveznosti in učenja učencev in dijakov (ki jim ljudje z nižjo izobrazbeno stopnjo in socialnim statusom še težje sledijo in pomagajo svojim otrokom)," našteva sekretarka OZRK Piran.

Ljudje, ki se obračajo na Rdeči križ nimajo prihrankov, saj so že do sedaj živeli iz "rok v usta" (iz meseca v mesec). "Piranska občina je najbrž v državnem pogledu še toliko bolj specifična in ranljiva, saj bodo prav ljudje, ki so zaposleni v turizmu najbolj številčni in s tem najbolj prizadeti glede dosedanje socialne varnosti," ob tem pojasnjuje Klemšetova.

Starejše osebe, ki spadajo v ranljivo skupino v obstoječi pandemiji, pa so zaradi dolgotrajnejše izolacije pogosto prestrašene, depresivne in z okrepljenimi občutki krivde. Med bolj ranljivimi skupina so tudi tuji delavci (iz držav Balkana), ki so pripeljali s seboj v Slovenijo številno družino. Ker so najpogosteje edini, ki družino preživljajo, ostajajo v teh razmerah ujeti oziroma v zelo negotovih, celo zelo alarmantnih razmerah. Ker niso naši državljani, da bi lahko v tem primeru prejeli katero od denarnih pomoči, ki jih dajejo centri za socialno delo, v bistvu izpadejo iz vseh virov pomoči. Preko RK-ja jim pomagajo z najnujnejšimi živili in higienskimi pripomočki, preko donacij lokalnih gostincev pa tudi z občasnimi obroki hrane.