V Piranu prvi Brezdomski kongres

V Slovenski mreži organizacij za delo z brezdomnimi osebami, ki združuje javni zavod Socio iz Celja, Kralje ulice in Nadškofijsko karitas Maribor, so se za kongres odločili, ker je možnosti za mreženje in izmenjavo informacij relativno malo, potrebe, tudi strokovne, pa so vse večje, je za STA pojasnila direktorica zavoda Socio Suzi Kvas.

Poudarki kongresa so zdravstveni, psihološki in socialni vidiki dela z brezdomci, sicer pa je bil namen ustanovitve združenja poleg mreženja in izobraževanja strokovnih delavcev tudi pomoč uporabnikom ter skupni nastop v odnosu do države, tudi ko gre za spreminjanje zakonodaje in financiranje organizacij s tega področja. Vsako leto se namreč bojujejo za finančna sredstva, čeprav v bistvu rešujejo problematiko, ki bi morala biti skrb države "in radi bi, da država to tudi vidi in sprejme".

K združenju je zaenkrat pristopilo 24 organizacij ter več posameznikov

Kvasova ob tem pojasnjuje, da jim resorno ministrstvo sicer pomaga s financiranjem strokovnih kadrov, vendar je to glede na vse bolj obsežno problematiko brezdomstva še vedno premalo.

Med največjimi težavami je Kvasova izpostavila kompleksnost obravnave uporabnikov, ki imajo tudi dvojne ali trojne diagnoze. Zato bi po eni strani kazalo razširiti programe za brezdomce z dodatnimi strokovnimi oblikami pomoči. Zelo pomembno pa je tudi ponovno vključevanje brezdomnih oseb v družbo.

V tem smislu bi bila dobrodošla sprememba zakonodaje, ki bi olajšala možnosti za zaposlovanje teh oseb, bodisi prek olajšav ali drugih prednosti, ki bi jih bili deležni delodajalci. Zakonodaja, ki smo jo dobili na področju socialnega podjetništva, je po mnenju Kvasove tako le prvi prvi, medtem ko "v praksi ugotavljamo, da bo treba še marsikaj postoriti in spremeniti".

Število brezdomnih oseb v Sloveniji mnogo višje od uradnih ocen

Pomen ustanovitve združenja je izpostavil tudi Boštjan Cvetič iz Nadškofijske karitas Maribor, ki je poudaril, da so delavci s tega področja vse prevečkrat le izvajalci, medtem ko bi morali biti soustvarjalci dogajanja.

Ob tem je opozoril, da so realne številke glede števila brezdomnih oseb v Sloveniji mnogo višje od uradnih ocen. Tako so lani samo v Mariboru v okviru petih različnih programov pomoči našteli 783 brezdomnih oseb. V okviru Slovenske mreže organizacij za delo z brezdomnimi osebami bodo zato poskušali redno posredovati podatke o trenutni sliki brezdomstva v državi, na podlagi katerih bo tudi lažje definirati resnične potrebe po človeških virih na tem področju.