V IZOLI UREJAJO OBMOČJA: Bodo obremenili nekatere zasebnike zaradi neizkoriščenih stavbnih zemljišč?

Kot je na današnji novinarski konferenci v Izoli pojasnil Kolenc, povpraševanje za podjetniško delovanje na območju Izole obstaja, vendar ima občina na razpolago malo stavbnih zemljišč na razpolago. Velika večina stavbnih zemljišč, ki bi omogočale proizvodne dejavnosti so tako "ali v lasti bank, ali v stečajni masi, ali v lasti zasebnikov", je navedel Kolenc, to pa po njegovem mnenju povzroča težave tudi pri sprejemanju občinskega prostorskega načrta.

"Normalno je, da si neki podjetnik ne more privoščiti zemljo po 200, 230 evrov na kvadratni meter, ker njegova proizvodnja prenese maksimalno sto evrov na kvadratni meter zemljišča. In tu smo blokirani. Vse to Izolo že dalj časa duši," je bil kritičen župan.

Če ne bo davka na nepremičnine, bo dajatev

Če ne bo premikov pri uvedbi davka na nepremičnine, ki bi pripomogel k spremembi špekulativnih razmišljanj in nudenju zemljišč v uporabo, bodo zato na občini "pristopili k stimuliranju lastnikov, da bodo to dali v promet", in sicer z obremenitvijo preko neke dajatve.

Letos je občina sicer pridobila dve območji, ki bosta omogočili razvoj gospodarstva. Prenos obalne ceste Koper-Izola na lokalno skupnost jim je tako na območju t.i. Opreme omogočil ureditev določenih zemljišč v lasti občine, dogovor z Istrabenzom, ki je vključeval plačilo nekaj več kot 200.000 evrov za izbris hipotek, pa jim prav tako daje možnost razvoja na območju Kajuhove-Morer.

Za obe območji skupne površine slabih 20.000 kvadratnih metrov je občina odprla prostorske akte, do poletja pa ju bo uredila ter prek odkupa po primerni ceni ali pa prek stavbne pravice dala podjetnikom zemljišča na razpolago.

Krožišče ima težavo z gradbenim dovoljenjem

Župan se je dotaknil tudi krožišča za navezavo na hitro cesto Koper-Izola, ki zaradi težav z gradbenim dovoljenjem še ni zgrajeno. Kot je pojasnil, so želeli narediti krožišče, ker bi bilo nesmotrno delati najprej križišče, kot ga dovoljujejo akti, in ga nato spremeniti v krožišče.

"Zakaj bi šli delat križišče, če vemo, da ga je čas povozil, da je nevarno, nesmotrno," je zaplete komentiral Kolenc. Kot je dodal, krožišča praviloma nimajo gradbenih dovoljenj, ker so grajena na obstoječih krožiščih kot dela v javno korist: "To bo eno redkih krožišč v Sloveniji, ki bo imelo na koncu gradbeno dovoljenje."