V EU se zavrže približno tretjina hrane

Po razpoložljivih podatkih, ki niso preveč zanesljivi, saj enotne evropske metodologije ni, se v EU v povprečju zavrže približno tretjina hrane.

Slovenija nekoliko boljša od povprečja

Slovenija je po Židanovih besedah nekoliko boljša od povprečja. Po statistiki iz leta 2011 je Slovenija zavrgla 82 kilogramov hrane na glavo. Približno 40 odstotkov pri proizvodnji, četrtino pri trgovanju in četrtino v gospodinjstvih. V nekaj minulih letih je sicer količina zavržkov padla za deset odstotkov, je pojasnil minister, ki opravlja tekoče posle.

"Zavedamo se, da na tem področju moramo narediti korak naprej," je poudaril Židan ter izpostavil pomen projekta Viški hrane in spremembe prakse označevanja živil z "uporabno do" v "uporabno najmanj do".

V skladu z evropskimi pravili bo ta sprememba začela veljati konec leta, a Slovenija jo bo na željo humanitarnih organizacij uvedla v dveh tednih, torej pol leta prej, je pojasnil minister in dodal, da je spremembo pravilnika že podpisal.

Danes so sicer ministri z željo po zmanjšanju zavržkov hrane razpravljali o razširitvi seznama živil z oznako trajnosti, kot so testenine, riž in konzerve.

Medtem ko se nekatere članice, na primer Švedska, Velika Britanija in Nemčija, poglobljeno ukvarjajo s tem problemom, pa evropska politika doslej ni bila zelo dejavna pri soočanju s tem vprašanjem.

"Da je hrano zavreči nemoralno, je nov poudarek zadnjih let. Evropska politika v tem trenutku velikih uspehov še ne more pokazati," je ocenil Židan.

Minister opozarja tudi na projekcije, da bo leta 2015 na svetu devet milijard ljudi, saj to pomeni potrebo po zvišanju proizvodnje hrane za 60 odstotkov, kar je fizično nemogoče glede na razpoložljiva kmetijska zemljišča. "Del rešitve je, da se zmanjša količina hrane, ki se zavrže," je sklenil.