V četrtek se v EU začenjajo letošnje evropske volitve

Kljub različnim dnevom volitev pa bodo uradni rezultati glasovanja znani šele v nedeljo po 23. uri, ko se bodo v uniji zaprla še zadnja volišča.

Okoli 400 milijonov volivcev v 28 članicah EU bo izbiralo 751 poslancev Evropskega parlamenta, ki imajo petletni mandat. Največ poslancev v novi sestavi Evropskega parlamenta bo imela Nemčija, 96, najmanj, po šest poslancev, pa bodo izvolili v Estoniji, Luksemburgu, na Cipru in Malti. Slovenija bo imela tudi prihodnjih pet let v Evropskem parlamentu osem poslancev.

Največji skupini v parlamentu so konzervativci in socialisti

Evropski poslanci se sicer pri delu v parlamentu ne povezujejo glede na nacionalno pripadnost, temveč glede na politično prepričanje. Delujejo v okviru političnih skupin, lahko pa tudi kot nepovezani poslanci.

Glede na zadnje javnomnenjske raziskave sta doslej največji skupini v parlamentu, konservativci in socialisti, pred tokratnimi volitvami dokaj izenačeni, prvi so sicer v rahli prednosti, a razlika je zanemarljiva. Po napovedih pa naj bi imeli največji skupini skupaj po volitvah za desetino manj sedežev kot v zdajšnji sestavi parlamenta.

Ključno vprašanje pred tokratnimi volitvami je, koliko sedežev bodo dobile skrajno desne, populistične in evroskeptične stranke. Te so se v zadnjem času v številnih članicah močno okrepile in ponekod, na primer v Franciji in Veliki Britaniji, se jim na nacionalni ravni obeta celo zmaga.

Drugo pomembno vprašanje pa je, kolikšna bo volilna udeležba. Čeprav se pristojnosti Evropskega parlamenta iz mandata v mandat povečujejo, se namreč zanimanje volivcev vseskozi zmanjšuje.

Na zadnjih evropskih volitvah leta 2009 je bila udeležba na ravni EU le 43-odstotna, pri čemer je treba omeniti, da so v nekaterih državah volitve obvezne. V Sloveniji je pred petimi leti na volišča prišlo dobrih 28 odstotkov volivcev.

V Evropskem parlamentu sicer računajo, da bodo letošnje volitve pritegnile nekaj več volivcev, saj so evropske politične stranke prvič imenovale vodilne kandidate. Ti so se udeleževali predvolilnih dogodkov v članicah in se pomerili tudi na več soočenjih, ki pa niso zbudila večjega zanimanja širše evropske javnosti. V članicah so bili v ospredju tako še naprej domači politiki.

Kdo bo novi šef komisije?

Ali bo kateri od vodilnih kandidatov - praktično sta v igri samo konservativec Jean-Claude Juncker in socialist Martin Schulz - postal novi šef Evropske komisije, pa še ni gotovo. Evropski voditelji, ki predlagajo kandidata - tega mora nato z večino glasov izvoliti parlament - so namreč zavezani k upoštevanju volilnega izide, ne pa tudi k temu, da imenujejo katerega od vodilnih kandidatov.

Med temami letošnje predvolilne kampanje je bila na prvem mestu gospodarska in finančna kriza, iz katere se številne članice kljub postopnemu okrevanju evropskega gospodarstva še vedno niso izkopale. Predvsem v južnem delu unije ljudi najbolj skrbi visoka brezposelnost, posebej med mladimi.

Ponekod, na primer v Nemčiji in Britaniji, se je kampanja osredotočila na problem priseljevanja, v državah na vzhodu pa je bila pozornost namenjena tudi dogajanju v Ukrajini oziroma ruski grožnji.

V več članicah unije bodo v prihodnjih dneh ob evropskih potekale še nekatere druge volitve. Tako bodo v Veliki Britaniji v četrtek tudi lokalne volitve, v Grčiji bo v nedeljo drugi krog lokalnih volitev, v Litvi pa drugi krog predsedniških volitev. V Belgiji bodo ob evropskih v nedeljo potekale tudi parlamentarne volitve.