Ustavil se je v Ankaranu − in postavil rekord

Pohodnik na poti, označeni s t. i. Knafelčevimi markacijami in številko 1, prečka Pohorje, Kamniško-Savinjske Alpe, Karavanke, Julijce ter vsa pomembnejša slovenska gorovja in predgorja, v dnevnik SPP pa zbira žige koč in vrhov ob poti. Zaradi težavnosti terena se ocene o točni dolžini celotne trase razlikujejo, šlo pa naj bi za med 600 in 800 kilometrov dolgo pot s približno 33.000 višinskimi metri vzponov in prav toliko spustov.

Triler, sicer član slovenske reprezentance v turnem smučanju, je pot začel 4. avgusta, zlasti v zadnjih treh dneh pa je bilo po njegovih besedah "peklensko". Kot je pojasnil vodja spremljevalne ekipe Uroš Feldin, je imel Triler po nekaj dneh težave zlasti z žulji, nato pa je moral kljubovati tudi natrgani stegenski mišici in vnetju pokostnice na desni nogi. "Problem nikoli ni bila fizična pripravljenost," je dodal Feldin, ki meni, da bi Triler ob odsotnosti vseh omenjenih zdravstvenih težav lahko še hitreje opravil s progo.

Brez dvomov ni šlo

Tudi sam Triler je po koncu poti, na delih katere so ga spremljali številni prijatelji in drugi tekači, priznal, da je večkrat pomislil na to, da bo moral odnehati: "Že šesti dan sem bil 99-odstotno prepričan, da bom moral odnehati." Sam niti ni verjel, da bo zmogel nadaljevati s takšnimi bolečinami, ključna pa je bila podpora vseh prijateljev.

Kot je še poudaril Triler, rekord sploh ni bil v ospredju, pač pa sta se mu trasa in ideja o teku po SPP zdeli "noro dobri". Feldin pa je delno okaral domače ultramaratonce, ki se v premajhnem številu odločajo za tovrstni izziv in gredo raje tekmovat v tujino. Preteči transverzalo je po njegovem mnenju namreč "izredno velik športni ultramaratonski izziv", ob tem pa je mogoče po poti spoznati vse lepote naše države.

Trilerja so poleg družine, prijateljev in navijačev pričakali tudi predstavniki Planinske zveze Slovenije (PZS). Kot je pojasnil načelnik komisije za planinske poti pri PZS Igor Mlakar, je SPP samo lani prehodilo 167 ljudi, tudi iz tujine. Pohodnikom je seveda ni treba prehoditi v enem kosu, pač pa naj si vzamejo čas in jo prehodijo po delih.