URADNO: Ustavno sodišče zavrglo Janševo ustavno pritožbo

STA uradna pojasnila ustavnega sodišča še čaka, prav tako za STA za zdaj ni dosegljiv odvetnik Janeza Janše Franci Matoz.

Reporter pa navaja, da je večina ustavnih sodnikov med drugim menila, da zatrjevane kršitve človekovih pravic niso izkazane s tisto stopnjo očitnosti, ki se zahteva, da bi ustavno sodišče lahko odločalo pred izčrpanjem izrednih pravnih sredstev. O njihovi utemeljenosti bo tako najprej moralo odločiti vrhovno sodišče. Če bo to obrazložilo, zakaj očitki o zatrjevanih kršitvah niso utemeljeni, bo imel pritožnik možnost vložiti ustavno pritožbo zoper sodbo vrhovnega sodišča, še navaja Reporter.

Ob tem piše, da je odločitev o zavrženju ustavne pritožbe glasovalo vseh pet ustavnih sodnic in predsednik ustavnega sodišča Miroslav Mozetič. Proti zavrženju pritožbe pa so bili sodniki Mitja Deisinger, Ernest Petrič in Jan Zobec, ki so dali odklonilna ločena mnenja.

Zobec je v odklonilnem ločenem mnenju po navedbah Reporterja podrobno utemeljil izjemnost primera. Po njegovem "bi se z vsebinsko odločitvijo okrepilo zaupanje v delovanje pravne države in njenih institucij, predvsem pa bi se okrepilo zaupanje v varnost ljudi pred arbitrarno uporabo (da ne rečem zlorabo) sredstev državne represije zoper kateregakoli posameznika". To sporočilo bi bilo po mnenju Zobca, da se ne sme zgoditi, da bi bil kdorkoli obsojen za abstraktna dejanja, ampak le za dejansko ravnanje.

Zobec je po navedbah Reporterja zapisal še, da si ne more zatiskati oči pred dejstvom, da je pritožnik vodja največje opozicijske stranke, da so za 13. 7. 2014 razpisane predčasne parlamentarne volitve ter da bo pritožnikov odhod na prestajanje dveletne zaporne kazni, ki je bila izrečena v flagrantno nepoštenem postopku, bistveno zaznamoval izid teh volitev. Zato primer naravnost kliče po zadržanju izvršitve z izpodbijano sodbo naložene zaporne kazni in po čim prejšnji odločitvi o ustavni pritožbi. "S tem bi bilo preprečeno, da bi na volilni izid padla senca dvoma v njegovo legitimnost - da ne omenjam možnosti sumničenj o zlorabah sodstva v politične namene in krepitve dvomov v samostojnost, neodvisnost ter poklicno integriteto vseh v ta postopek vpletenih institucij in njenih posameznih predstavnikov," po pisanju spletne strani piše Zobec.

Ustavni sodnik Ernest Petrič je v ločenem mnenju opozoril na nepopravljive posledice, ki bi nastale z Janševim odhodom v zapor, saj da je odvzem osebne svobode, poleg odvzema življenja, najhujši poseg v človekovo dostojanstvo in človekove pravice, še zlasti, če bi se kasneje izkazalo, da je bil poseg nezakonit.

Petrič tudi opozarja, da ustavno sodišče v sklepu o zavrženju pritožbe po eni strani nakazuje možnost obstoja resnih kršitev človekovih pravic in potrebo resne in poglobljene ustavnopravno presoje, hkrati pa večina ustavnih sodnikov po drugi strani ugotavlja, da ni izpolnjen pogoj, ki se zahteva, da bi ustavno sodišče lahko odločalo o ustavni pritožbi pred izčrpanjem izrednih pravnih sredstev. Petrič meni, da sodbi prvostopenjskega in višjega sodišča glede storitve kaznivega dejanja "sprejema obljube" ne vsebujeta dovolj prepričljivih dokazov. Zato po Petričevem mnenju ni izključena možnost, da se utegnejo očitki pritožnika bodisi pred vrhovnim sodiščem bodisi pred ustavnim sodiščem izkazati za upoštevne in upravičene.

Tudi ustavni sodnik Mitja Deisinger je opozoril na nelogičnost sklepa o zavrženju Janševe pritožbe, v katerem piše, da je bila ustavna pritožba zavržena zato, ker je bila sicer izkazana zatrjevana kršitev človekovih pravic, vendar ne s tisto stopnjo očitnosti, ki je pogoj za izjemno predčasno odločanje. V obravnavani zadevi sta bila podana oba vsebinska pogoja, od katerih je odvisna odločitev o izjemnem predčasnem odločanju, po navedbah Reporterja še meni Deisinger.