Uprava za pomorstvo bi potrebovala vsaj še dva čolna

Direktor uprave za pomorstvo Jadran Klinec

Zaplet pri razpisu za nakup novega čolna

Po dogovoru s policijo o uporabi istega radarskega sistema na morju je uprava za pomorstvo letos privarčevala pol milijona evrov, ki bi jih sicer morala nameniti za lasten radar. S privarčevanim denarjem so nameravali iti v nakup manjšega plovila za nujne intervencije, dobili so tudi soglasje ministrstva za objavo razpisa in tudi izbrali ponudnika, ki je izpolnjeval vse razpisne pogoje, je za STA spomnil Klinec.

Vendar se je neizbrani ponudnik pritožil in kljub temu, da sta pritožbo kot neutemeljeno zavrnila tako uprava za pomorstvo kot kasneje državna revizijska komisija, je zmanjkalo časa za pripravo novega razpisa. Ker ne gre za namenska sredstva in jih mora uprava zato porabiti do konca leta, se bo denar vrnil v proračun.

Odvzeli so jim sredstva

Ker ne gre za namenska sredstva, je tudi vprašanje, če jim bodo na finančnem ministrstvu v prihodnjem letu odobrili ponovitev razpisa. Ob tem prvi mož uprave za pomorstvo spominja, da so že pod prejšnjim vodstvom sprva uspeli priti do namenskih sredstev, s katerimi bi zamenjali dotrajana čolna v Izoli in Piranu, a je kasneje prišlo do rezov in so jim ta sredstva odvzeli.

Uprava za pomorstvo trenutno premore le en večji čoln, KP-10, ki je namenjen iskanju in reševanju na morju v vseh vremenskih razmerah. Gre sicer za odličen čoln, ki pa ni več najnovejši, v primeru vzdrževalnih del ali popravil pa ne bi imeli primernega čolna za intervencije v vsakršnih razmerah, opozarja Klinec. Nabava še enega tovrstnega plovila je načrtovana šele v letu 2016.

Letno opravijo okoli 150 intervencij

Na upravi za pomorstvo sicer letno opravijo okoli 150 intervencij, in čeprav je akcij iskanja in reševanja nekoliko manj, je izjemnega pomena, da imaš na razpolago plovilo, ki mu lahko tudi v najtežjih razmerah povsem zaupaš, da se lahko posvetiš izključno ponesrečencu, je prepričan Klinec. V nujnih primerih bi lahko na morje sicer poslali pomorsko policijo ali vojsko, kar pa je povezano z bistveno višjimi stroški reševanja in je torej nesmotrno, meni direktor uprave za pomorstvo.

Od dveh manjših, dotrajanih čolnov v Izoli in Piranu so uspeli piranskega zamenjati s 5,5-metrskim podpornim čolnom, medtem ko je izolski še v uporabi, vendar je tam "bolj za figuro kot za kakšno intervencijo". Glede na močno dotrajanost Klinec tudi ne vidi smisla v njegovi obnovi.

Tako bi poleg že omenjenega večjega plovila za intervencije v vseh razmerah potrebovali za opravljanje tekočih nalog vsaj še eno plovilo. Pri tem se Klinec bolj kot k plastičnim čolnom, ki se niso izkazali za najbolj uporabne, nagiba h gumenjakom, tako zaradi fleksibilnosti uporabe kot zaradi stroškov. Takšne čolne je namreč lažje vzdrževati, za njihovo upravljanje pa zadostuje tudi manjša posadka, kar glede na njihove težave s kadri ni zanemarljivo. Ob tem Klinec opozarja še, da od plovil pobirajo precej pristojbin prav iz naslova varnosti na morju, medtem ko celotni proračun uprave znaša le polovico teh sredstev.