Tudi Hrvaška zaprosila EU za pomoč iz solidarnostnega sklada

"Za razliko od prejšnjih letih, ko je Hrvaška za pomoč prosila skupaj s Slovenijo in Madžarsko, je letos šla čez prag neposredne škode v višini 0,6 odstotkov bruto nacionalnega dohodka in je dodelitev sredstev zahtevala samostojno," so danes objavili na spletni strani hrvaškega ministrstva za gospodarstvo.

V primeru naravne nesreče, ki presega 3 milijarde evrov

Država članica EU lahko zaprosi za pomoč solidarnostnega sklada EU v primeru večje naravne nesreče, ki presega tri milijarde evrov oz. 0,6 odstotka njenega bruto nacionalnega dohodka.

V Zagrebu so spomnili, da se je naravna nesreče začela zadnjega januarskega dneva, ko je žled zajel območje Gorskega kotarja. Februarja so poplave povzročile škodo na območju Siska, Karlovca in Zagreba, drsenje tal pa tudi pri Varaždinu.

Prve ocene neposredne škode na infrastrukturi, naravnih območjih in kulturne dediščine znaša slabih 292 milijonov evrov, največje pa je škode na območjih v lasti javnega podjetja Hrvatske šume - te so namreč utrpele dobrih 253 milijonov evrov škode.

Slovenska vloga prispela

V Bruslju so prejšnji teden potrdili, da so prejeli vlogo slovenskega ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki je prosila za dodelitev sredstev iz solidarnostnega sklada EU. Skupna ocena neposredne škode in intervencijskih stroškov znaša 428,7 milijona evrov, dodatno je izpad prihodka v gospodarstvu ocenjen na 40,7 milijona evrov.

Omenjena skupna ocena škode, ki so jo v obdobju med 20. januarjem in 27. februarjem povzročili žled, visok sneg in poplave, znaša 1,5 odstotka bruto nacionalnega dohodka Slovenije.

Slovenija odločitev o vlogi pričakuje najpozneje v začetku leta 2015, saj jo morata poleg Evropske komisije potrditi tudi Evropski parlament in Svet EU.