Tolče po kmetih, turizem še shaja
"Kot oljkar lahko letos pozabim na več kot polovico pridelka, ker so oljke pozimi komaj preživele mraz in orkansko burjo, sledilo je zelo neugodno vreme pospremljeno z močno točo, ki je na določenih predelih tako poškodovala drevesa, da bo še naslednja letina ogrožena, piko na i pa je dodala še suša," pravi oljkar Igor Novak. Najhuje pa je, da dolgotrajnemu sušnemu obdobju sploh še ni videti konca.


Kmetje so na robu obupa
Na Obali in Krasu praktično ni deževalo že od oktobra, to pa se počasi pozna tudi v kmetijstvu. Ravno v času, ko bi kmetje potrebovali vodo za zalivanje pridelka, so stopili v veljavo ukrepi, ki preprečujejo uporabo vode v namakalne namene. To otežuje preživetje številnih rastlin, predvsem pa se bo poznalo pri letini, pravi Igor Novak.
"Sedaj črpamo vodo iz lastnih zajetij in zbiralnikov, vendar jo uporabljamo za tista drevesa, ki so v največji nevarnosti, da suše ne bi preživela. Tudi nam namreč vode zmanjkuje in ne vemo, kako bo naprej."
"Tovrstne naravne katastrofe vedno zvišajo ceno hrane, a oljčno olje ljudje še vedno dojemajo kot dodatno dobrino, tu pa je še kriza," še dodaja Novak. Tako imajo lahko neprodane količine, lahko pa jih prodajo izpod cene, kar pa pomeni, da se jim računica ne izide. "To ni zgolj težava oljkarjev, pač pa vseh kmetovalcev."
Teževa je tudi na strani institucij, ki v teh težkih časih kmetom ne prisluhnejo. "Nihče se ne zaveda kaj se dogaja, nihče ne prisluhne tistim, ki delajo. Ves čas se nekaj obljublja, rezultatov pa od nikoder. Na številne stvari smo opozarjali in s hitrim posredovanjem bi lahko marsikaj preprečili. A smo vedno znova naleteli na gluha ušesa," še dodaja Novak.
Turizem z lastnimi viri
Do redukcij na Obali še ni prišlo, so pa v teku strogi varčevalni ukrepi, ki med drugim prepovedujejo obratovanje tušev na plažah in polnjenje bazenov. Po besedah Janez Jagra iz družbe Istrabenz turizem, sedaj to krizo rešujejo z lastnimi viri.
"Na plažah, ki jih upravljamo, tuši še vedno delajo, ker vodo kupujemo pri Kraškem vodovodu in jo shranjujemo v podzemnih cisternah. Bazene pa polnimo iz lastnih vrtin ter z morsko vodo."

Prvi dež kot odrešitev
Vremenoslovci, kmetje in uslužbenci Rižanskega vodovoda nestrpno čakajo prve obilnejše padavine, a teh, kot kaže, še nekaj časa ne bo. Sicer naj bi, kot pravijo strokovnjaki, moralo deževati kar mesec dni, da bi se vodne zaloge in izdatnosti vodnih virov povrnile v normalno stanje.
Vir: Jaka Vran



Comments 0
Be the first to comment.