Spet rastejo divja odlagališča odpadkov

Slika je simbolična

Potem ko se je nezakonito odlaganje odpadkov po prvi akciji Očistimo Slovenijo leta 2010 nekoliko zmanjšalo, je v zadnjem času ponovno v porastu, je povedal vodja koprske izpostave Zavoda za gozdove Mladen Prebevšek. Ko so se razmere v družbi začele obračati v negativno smer, se je zmanjšala tudi občutljivost ljudi za okolje, ugotavlja.

Kupi odpadkov na že saniranih odlagališčih po njegovem jezijo in prispevajo k občutku apatije tistih, ki so odpadke kot prostovoljci v akciji letos in pred dvema letoma pomagali odstranjevati.

Trajno rešitev za nedovoljeno odlaganje odpadkov lahko po mnenju Prebevška ponudi le dovolj učinkovit inšpekcijski nadzor. A sankcij okoljske inšpekcije se kršitelji na Obali trenutno očitno ne bojijo.

Inšpekcija za okolje in naravo tako ne razpolaga s številom divjih odlagališč na območju obalnih občin, za potrebe inšpekcijskih pregledov pa uporablja register divjih odlagališč društva Ekologi brez meja, so pojasnili z okoljskega in kmetijskega ministrstva. Ta samo v koprski občini beleži čez 300 divjih odlagališč, očiščen jih je manjši del.

Sicer pa po navedbah ministrstva tudi okoljska inšpekcija dobiva informacije, da se na nekaterih očiščenih divjih odlagališčih ponovno nezakonito odlagajo odpadki.

Izstopata zlasti primera nezakonitega odlaganja velikih količin gradbenih odpadkov oziroma zemeljskih izkopov zgornjem delu doline potoka Piševec in v dolini reke Drnice, pišejo z ministrstva. "V obeh primerih sta bili izdani odstranitveni odločbi. Zaradi vloženih številnih pravnih sredstev postopka še nista končana," pojasnjujejo.

Kršiteljev, ki nezakonito odlagajo gradbene, druge nevarne odpadke in druge odpadke, po navedbah z ministrstva največkrat ni mogoče odkriti. Na območju obalnih občin trenutno delujeta delujeta dva inšpektorja za okolje. V letošnjem letu ni bil odkrit noben kršitelj.

V primeru znanih povzročiteljev inšpektorji v prekrškovnem postopku povzročitelju izrečejo kazen, če povzročitelj ni znan, pa zakon o varstvu okolja lastniku zemljišč nalaga, da mora odpadke odstraniti sam.

Divja odlagališča predstavljajo po besedah člana okoljske organizacije AAG Franca Malečkarja potencialno nevarnost zaradi izcejanja strupenih snovi v vodne tokove, podtalnico ali v morje, s čemer vstopajo v prehranjevalno verigo človeka.