Sloveniji se obeta peti socialni sporazum v zgodovini

Socialni sporazum je dokument, ki s ciljem doseči stabilnost in socialni mir opredeljuje temeljne zaveze in usmeritve socialnih partnerjev za izvajanje aktivnosti v nekem obdobju.

Slovenija je bila pri sklepanju socialnih sporazumov doslej prej neuspešna kot uspešna. Prvič se je te naloge lotila leta 1993, prvi uradno usklajen tekst pa je dobila pod premierjem Janezom Drnovškom in ministrico za delo Rino Klinar za leto 1995.

Prvi sporazum v času Drnovškove vlade

Z njim so se socialni partnerji zavezali k nadaljevanju gospodarske rasti, povečanju zaposlenosti, stabilizaciji gospodarstva ter izboljšanju socialne in pravne varnosti. Med usmeritvami sta bili denimo najmanj petodstotna gospodarska rast in največ desetodstotna inflacija.

Socialni sporazum z enakimi zavezami je bil nato pod Drnovškom in Klinarjevo sklenjen tudi za leto 1996. Med ciljema tistega dokumenta sta bila postopno prilagajanje merilom EU kot osnovi za včlanitev v EU, ter pospešitev davčne in pokojninske reforme.

Sledilo je sedem let brez skupnih zavez socialnih partnerjev. Prvi sodoben socialni sporazum je bil tako sklenjen šele v času predsednika vlade Antona Ropa in ministra za delo Vlada Dimovskega, in sicer za čas med letoma 2003 in 2005.

Rop s Dimovskim po 14 mesecih pogajanj

Pogajanja so tedaj trajala 14 mesecev, poglavitna cilja pa sta bila uravnotežen socialno-ekonomski razvoj in članstvo v EU. Najtrša oreha sta bili poglavji plačne in davčne politike.

V okviru prvega so se dogovorili za doseganje uravnotežene in realne rasti plač ter opredelitev minimalne plače s posebnim zakonom, v okviru drugega pa za pravičnejšo prerazporeditev davčnih bremen. Predvideli so tudi zakon o davku na nepremičnine.

Pogajanja za drugi pravi socialni sporazum so tekla še dlje časa, kar 21 mesecev. Dokument je bil v mandatu premierja Janeza Janše in ministrice za delo Marjete Cotman na koncu sprejet za obdobje med letoma 2007 in 2009.

V prvi janševi vladi tretji sporazum

Podpisniki sporazuma so se zavezali, da si bodo prizadevali za ekonomsko, socialno in okoljsko uravnotežen razvoj. Med cilje so zapisali dinamično gospodarsko rast, večjo blaginjo, povečanje konkurenčnosti gospodarstva, uravnotežen socialni razvoj, izboljšanje socialne varnosti ter zmanjšanje socialnega tveganja za najranljivejše.

Sledilo je več poskusov za sklenitev socialnega sporazuma, a so bili vsi neuspešni. V času vlade Boruta Pahorja in ministra za delo Ivana Svetlika pravega napora za rezultat na tem področju niti ni bilo, pozneje pa so se pogajanja začenjala, a vedno končala brez epiloga.

Ministru za delo Andreju Vizjaku je v času druge Janševe vlade sicer uspelo v treh mesecih doseči soglasje za izhodišča za socialni sporazum 2012-2016, a dlje od tega ni prišlo, saj se je najprej zapletlo zaradi varčevalnih ukrepov, nato pa zaradi spora o načinu dela.

Izhodišča so na področju financ in gospodarstva med drugim predvidela takojšnje ukrepe za konsolidacijo javnih financ, ob tem pa tudi trajnostno naravnan razvoj ter politike za vzpostavitev kakovostnih delovnih mest in bolj učinkovito prilagajanje podjetij stanju na trgu. Z njimi sta bila izpostavljena tudi pomen učinkovite državne in javne uprave ter javnega zdravstva.

V času krize sporazumi vse težji

Pogajanja so na njihovi podlagi znova stekla čez leto dni in pol. V času vlade Alenke Bratušek jih je pet mesecev vodila ministrica za delo Anja Kopač Mrak, a jih zaradi predčasnega zaključka dela vlade ni uspela končati. Tudi socialni sporazum 2014-2015 tako ni nikoli zaživel.

Kot najbolj trda oreha sta se sicer kazala reforma trga dela in varčevanje v javnem sektorju. Delodajalci so namreč zahtevali nove spremembe delovne zakonodaje, sindikati pa so temu nasprotovali. Prav tako niso bili pripravljeni pristati na dodatno varčevanje pri javnih uslužbencih.

Kopač Mrakova je nova pogajanja za socialni sporazum 2015-2016 zagnala konec novembra lani. Do prvega zapleta je prišlo že v začetku decembra, ko se je iz usklajevanj zaradi predvidenih proračunskih načrtov vlade protestno izločila Gospodarska zbornica Slovenije.

Spet se je zatikalo pri financah in plačah

Vsebinsko je bilo največ dela pri poglavjih finance in plače. Delodajalci so namreč vztrajali pri obljubi, da se ne bo dodatno obremenjevalo gospodarstva, zdaj pa bodo očitno pristali na dikcijo, da se to lahko zgodi le v primeru "višje sile". Sindikati so medtem morali odstopiti od zahteve, da se v dokument zapiše zavezo o postopnem izvzemu dodatkov iz minimalne plače, a se bodo za to borili z drugimi mehanizmi.

Končni kompromis je pred vrati in Slovenija bo dobila peti socialni sporazum. Socialni partnerji bodo z njim med drugim predvidoma izpostavili nov razvojni zagon, zniževanje brezposelnosti, odpravo krize vrednot, krepitev konkurenčnosti gospodarstva ter učinkovitosti in kakovosti javnega sektorja, ureditev sistema dolgotrajne oskrbe, izračun socialnih transferjev.

Pogajalci bodo besedilo po napovedih parafirali v ponedeljek ali torek, nato ga bodo potrjevali vlada in organi zbornic, do konca meseca pa naj bi sledil še formalen podpis vseh pristojnih.