Slovenija zmanjšuje izpuste toplogrednih plinov,

Slovenija je s podpisom Kjotskega protokola prevzela obveznost osemodstotnega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v prvem ciljnem obdobju (2008-2012) glede na izhodiščno leto 1986. Čeprav je država izpuste zmanjšala, cilja torej ni izpolnila.

Največ izpustov je po najbolj aktualnih podatkih Agencije RS za okolje (Arso), ki jih povzema statistični urad, proizvedlo področje energetike. To zajema porabo goriv pri proizvodnji energije, v predelovalni industriji in gradbeništvu, prometu in drugih sektorjih.

V letu 2012 je področje energetike proizvedlo 15.477 gigagramov ekvivalenta ogljikovega dioksida ali 81,8 odstotka vseh toplogrednih plinov, so pred svetovnim dnevom podnebnih sprememb sporočili iz statističnega urada.

Preostala količina izpustov je nastala v kmetijstvu (1871 gigagramov ekvivalenta ogljikovega dioksida ali 9,9 odstotka), v industrijskih procesih (1074 gigagramov ekvivalenta ogljikovega dioksida ali 5,7 odstotka) in na odlagališčih odpadkov (488 gigagramov ekvivalenta ogljikovega dioksida ali 2,6 odstotka).

Ogljikov dioksid nastaja predvsem pri izgorevanju goriv, njegov delež pa je v celotni količini toplogrednih plinov največji. V letu 2012 je v Sloveniji znašal 82,9 odstotka, pojasnjujejo na statističnem uradu.

Metan in didušikov monoksid medtem nastajata večinoma v kmetijstvu in na odlagališčih odpadkov; v letu 2012 sta njuna deleža v celotni količini toplogrednih plinov znašala 9,9 odstotka (metan) oziroma 5,9 odstotka (didušikov monoksid).

Delež emisij fluoriranih toplogrednih plinov je sicer majhen (1,3 odstotka v letu 2012), vendar pa so ti plini izredno pomembni zaradi močnega toplogrednega potenciala, še dodajajo.

Svetovni dan podnebnih sprememb obeležujemo 15. maja

Podnebje je pomemben naravni dejavnik, ki močno vpliva na kakovost življenja na Zemlji. 15. maja po vsem svetu obeležujemo svetovni dan podnebnih sprememb, katerega namen je opozoriti javnost na čedalje očitnejše podnebne spremembe, ki so posledica človeške dejavnosti.

Zdaj je podnebje za človeštvo še razmeroma ugodno, zato se moramo potruditi, da ostane tako tudi za prihodnje rodove, opozarjajo statistiki.

Doslej je bilo sprejetih že nekaj dokumentov, ki naj bi reševali vprašanje podnebnih sprememb. Leta 1992 je bila v Riu de Janeiru sprejeta Okvirna konvencija Združenih narodov o podnebnih spremembah (UNFCCC). Njen cilj je bil doseči, da se koncentracije toplogrednih plinov v ozračju ustalijo na ravni, ki bo preprečila nevarno poseganje v podnebni sistem. Konvencijo je doslej ratificiralo 195 držav, med njimi tudi Slovenija leta 1995.

Naslednji korak pri reševanju problema podnebnih sprememb je bil Kjotski protokol, ki je po sprejemu leta 1997 uvedel pravno zavezujoče cilje za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v razvitih državah. Slovenija ga je podpisala leta 1998 in ratificirala leta 2002.

Decembra 2012 so bile v Dohi sprejete spremembe Kjotskega protokola, na podlagi katerih se je z letom 2013 začelo drugo ciljno obdobje Kjotskega protokola, ki se bo izteklo leta 2020. EU se je zavezala, da bo emisije toplogrednih plinov v tem obdobju zmanjšala za 20 odstotkov.

Bo Pariz postavil nov mejnik?

Nov mejnik v boju proti podnebnim spremembam želijo države doseči letos, ko naj bi decembra v Parizu sprejeli globalni sporazum o podnebnih spremembah. Ta naj bi zajel vse države podpisnice konvencije UNFCCC in bi zdajšnje različne zavezujoče in nezavezujoče sporazume povezal v enoten sistem.

Cilj tega sporazuma je znižati izpuste tako v razvitih državah kot tudi v državah v razvoju na raven, ki bo omogočala, da se svetovna temperatura ozračja ne bo zvišala za več kot dve stopinji Celzija. Vendar pa so pogajanja o oblikovanju omenjenega sporazuma zahtevna, napredek pa počasen.

Toplogredni plini so plini v ozračju, ki zadržujejo toplotno sevanje Zemlje v bližini njenega površja in nam s tem zagotavljajo za življenje ugodne temperaturne razmere. Nekateri so naravni (ogljikov dioksid, metan, didušikov monoksid), tem pa so se kot posledica človeške dejavnosti pridružili še drugi (antropogeni) plini, ki imajo močan toplogredni potencial. To so tako imenovani F-plini (fluorirani ogljikovodiki, perfluorirani ogljikovodiki, žveplov heksafluorid).

Ljudje ob tem s svojo dejavnostjo, predvsem s porabo fosilnih goriv, s proizvodnjo drugih oblik energije in z industrijsko proizvodnjo, čezmerno zvišujemo koncentracijo toplogrednih plinov v ozračju. To povzroča globalno segrevanje ozračja, ki se odraža v naraščanju povprečne temperature, spremenjenem padavinskem režimu, čedalje krajših zimah, čedalje pogostejših naravnih nesrečah in tako naprej, opozarjajo v statističnem uradu.