Slovenija se bori za evropski denar v pomoč brezposelnim mladim

Vrh unije se je februarja dogovoril, da bodo do teh sredstev upravičene evropske regije z več kot 25-odstotno brezposelnostjo mladih. Revnejša slovenska regija, Vzhodna Slovenija, tega praga ne presega, beleži pa celotna Slovenija največjo porast brezposelnosti mladih v celotni uniji.

Zato bi Slovenija morala biti upravičena do sredstev v okviru pobude za zaposlovanje mladih, je danes v Luksemburgu poudarila ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Kopač Mrakova.

"Izpostavili smo, da statistika, ki se veže na preteklo leto 2012, ne more biti točka, ki določa upravičenost do sredstev v celotnem naslednjem finančnem obdobju ... Slovenija bo storila vse, da bi dosegla kompromis, ki bi ji omogočil, da postane upravičenka do teh sredstev," je poudarila.

Da bi to dosegla, je Slovenija predlagala kompromis: naj bodo do teh sredstev upravičene tudi države, ki beležijo več kot 20 odstotno brezposelnost mladih in obenem več kot 30-odstotno porast brezposelnosti. Če bi ta kompromis obveljal, bi bila do sredstev v uniji dodatno upravičena le Slovenija.

Unija Slovenkam in Slovencem ne bi posredovala dobrega političnega sporočila, če bi pustila vzhodno slovensko regijo zunaj pobude, je še poudarila Kopač Mrakova. Če bi si Sloveniji uspelo izboriti izjemo, bi lahko v okviru omenjene pobude računala na okoli deset milijonov evrov, kar ni veliko, a v perečih razmerah pride prav vsak denar, je izpostavila.

Slovenija je lani beležila največjo rast brezposelnosti mladih v uniji, povečala se je za 6,8 odstotne točke. Leta 2012 je bila stopnja brezposelnosti mladih v celotni Sloveniji 20,6-odstotna, v zahodni regiji 18,8-odstotna, v vzhodni regiji pa 22,1-odstotna. Decembra lani pa je bila v celotni državi 23,3-odstotna.

Ministrica je sicer še poudarila dejavnosti, ki jih Slovenija že izvaja v boju proti brezposelnosti mladih. "V okviru aktivne politike zaposlovanja, ki jo že sedaj izvajamo, gre približno tretjina sredstev za mlade. Ne gre za to, da Slovenija ne namenja nobenih sredstev za to, kar je predvideno v okviru shem jamstev za mlade," je poudarila.

Izpostavila je program Prvi izziv s subvencijami za zaposlovanje mladih, program Podjetno v svet podjetništva za visoko usposobljene mlade in uvajanje splošne olajšave za zaposlovanje mladih - če bo delodajalec zaposlil brezposelno mlado osebo, ki je vsaj en mesec registrirana na zavodu za nedoločen čas, mu ne bo treba plačati socialnih prispevkov za obdobje dveh let.

S shemami jamstev za mlade, ki jih bodo članice financirale iz omenjene pobude šestih milijard evrov, naj bi članice unije mlajšim od 25 let v štirih mesecih po tem, ko postanejo brezposelni ali končajo formalno izobraževanje, zagotovile kakovostno zaposlitev, nadaljnje izobraževanje, vajeništvo ali pripravništvo.

Slovenija bo storila vse za to, da postane upravičenka do sredstev iz evropske pobude za boj proti brezposelnosti mladih, je poudarila ministrica, ki je o tem danes govorila tudi z evropskim komisarjem za zaposlovanje Laszlom Andorjem. "Iščemo zavezništva, kjer koli je mogoče ... Verjamem v možnost tega dogovora," je sklenila.