Slovenija in Hrvaška danes še z odgovori na odgovore v arbitraži

Z oddajo odgovorov se bo zaključila tretja faza v pisnem postopku arbitraže, ki sprva sicer ni bila predvidena.

Najprej sta si državi 11. februarja lani izmenjali memoranduma, v katerih sta predstavili svoje poglede glede poteka meje med državama, devet mesecev kasneje, 11. novembra, pa še odgovore na ta stališča oziroma "protimemoranduma". S tem bi se morala "pisna" faza končati, a je nato sodišče dovolilo še en krog odgovora, ki se zaključuje z današnjim dnem.

Običajno gre pri tem predvsem za razjasnitev kakih dejstev, ne toliko za pravno utemeljevanje. Arbitražni sporazum te faze sicer ne predvideva, vendar to dovoljujejo izbirna pravila Stalnega arbitražnega sodišča, ki jih arbitražni sporazum med Slovenijo in Hrvaško omenja.

Glede na arbitražni sporazum bi nato morala slediti ustna obravnava na Stalnem arbitražnem sodišču v Haagu. Sodišče uradno še vedno ni določilo datuma njenega začetka, je pa zunanji minister Karl Erjavec prejšnji teden v državnem zboru nakazal, da naj bi se ta postopek odvijal junija. Neuradno naj bi to potekalo v prvih dveh tednih tega meseca.

Slovenija je sicer predlagala, da bi bila ustna obravnava javna, vendar pa Hrvaška to zavrača. Poleg tega arbitražni sporazum opredeljuje, da so vsi postopki v procesu arbitraže tajni in če bi jih hoteli odpreti za javnost, bi za to morali državi spreminjati arbitražni sporazum oz. doseči nov sporazum o tem vprašanju.

Ustna obravnava bo tako skoraj zagotovo potekala za zaprtimi vrati in v angleškem jeziku, kot to določa arbitražni sporazum. Toda na mizi naj bi bila že nova pobuda, da bi potem odprli oz. objavili vsaj zapisnike ali pa povzetke z ustne obravnave, ko bi bila ta enkrat zaključena. To naj bi bila tudi praksa zadnjih arbitražnih postopkov v svetu, tudi med državami, kot sta npr. Indija in Pakistan, ki sta bila že večkrat v vojni.

Javna bo pa vsekakor sodba in tudi njena utemeljitev, vendar pa bo do tega prišlo šele čez kako leto ali še kasneje. Do tedaj pa bi morali ostati tajni vsi dokumenti, vezani na arbitražo.

Erjavec sicer upa, da bo Hrvaška spremenila stališče. Meni, da bi bilo prav, da bi se tako slovenska kot hrvaška javnost seznanili, s kakšnimi argumenti sta prišli obe strani glede poteka meje.

Po koncu ustne obravnave se bo namreč za obe državi zaključilo aktivno sodelovanje v postopku in "skrivanje" argumentacij ne bi bilo več smiselno.

Sodišče se bo potem po ustni obravnavi "umaknilo" na razsojanje na podlagi argumentacije in dokaznega gradiva. Pred izrekom sodbe se bo sicer še lahko odločilo tudi za posebno zaslišanje kakega neodvisnega strokovnjaka ali pa morda celo za obisk na terenu, da bi razjasnili kake nejasnosti.

To zaenkrat sicer ni predvideno, še vedno pa tudi velja, da je razsodbo pričakovati v prvi polovici leta 2015. Sodniki imajo v arbitražnem sporazumu predvideno, da odločitev državama sporočijo čim prej, vendar bo glede na obsežnost primera to težko še v letu 2014.

Arbitražno sodišče sestavljajo predsednik Gilbert Guillaume ter člani Vaughan Lowe, Bruno Simma, Jernej Sekolec in Budislav Vukas, po arbitražnem sporazumu pa imajo nalogo, da določijo potek morske in kopenske meje med Slovenijo in Hrvaško, stik Slovenije z odprtim morjem in režim za uporabo ustreznih morskih območij.

Stališča obeh držav so glede na zgodovino odnosov in pogajanj o vprašanju meje presenetljivo ostala skrita novinarjem in javnosti. Vendarle je iz zgodovine jasno, da si Slovenija prizadeva predvsem za celovitost Piranskega zaliva in prost dostop oz. stik svojih teritorialnih voda z odprtim morjem, Hrvaška pa temu nasprotuje in vztraja pri morski meji po sredini zaliva in Sloveniji, "odrezani", od neposrednega stika z odprtim morjem. Spornih je tudi več točk na kopnem, na primer zaselki na levem bregu Dragonje ali pa potek meje na Muri.