SINDIKATI DOSEGLI PRVI CILJ: Opozicijske stranke jim napovedujejo pomoč v referendumski kampanji

V opozicijskih strankah se pridružujejo kritikam sindikatov, da zakon prinaša obsežne spremembe na področjih socialnih prispevkov, zdravstva, pokojnin, dela in davkov, pri njegovi pripravi pa po njihovem ni bilo ustreznega socialnega dialoga.

Svoboda sindikatom ponuja pomoč

Poslanec Svobode Matej Grah je danes v državnem zboru napovedal aktivno vključitev stranke v kampanjo.

"V Svobodi se iskreno veselimo te kampanje, kjer bomo lahko predstavili vse, kar je narobe s tem interventnim zakonom," je dejal in dodal, da so s svojo infrastrukturo pripravljeni pomagati sindikalnim centralam in civilni družbi.

Tudi v SD so potrdili, da bodo sodelovali v kampanji proti zakonu. Poslanka Andreja Katič je napovedala, da bodo v ospredje postavili predvsem vprašanje posledic predvidenih ukrepov in njihovega financiranja.

V SD kot eno ključnih težav izpostavljajo obseg zakona. Menijo, da se pod oznako interventnega in razvojnega zakona spreminjajo pomembni deli socialnega, zdravstvenega, pokojninskega, delovnega in davčnega sistema, ne da bi bil pred tem opravljen ustrezen socialni dialog.

Zbrane podpise razumejo kot znak, da želi del javnosti o teh spremembah odločati neposredno na referendumu.

Levica: Če se v skupno blagajno vplača manj, nekdo izgubi

Zadovoljstvo nad uspešnim zbiranjem podpisov je izrazil tudi poslanec Levice Vladimir Šega. Pričakuje, da bo do izteka roka zbranih precej več od zahtevanih 40.000 podpisov.

Kritičen je do argumentov zagovornikov zakona, da predvidene razbremenitve nikomur ničesar ne jemljejo.

"Če nekdo v žakelj, ki se polni po solidarnostnem principu, da nekaj manj, potem seveda vse te službe, od zdravstva do šolstva, ki jemljejo iz tega žaklja, nekaj izgubijo," je dejal.

Šega je kritiziral tudi pomanjkanje socialnega dialoga in odzive na sindikalne predstavnike med zbiranjem podpisov. Po njegovem politično obračunavanje s socialnimi partnerji ne sodi v politično razpravo.

Zakon posega na številna področja

Interventni zakon za razvoj Slovenije so še pred oblikovanjem nove vlade pripravili poslanci NSi, SLS, Fokusa, Demokratov in Resnice. Državni zbor ga je sprejel 11. maja, pri glasovanju pa so ga podprli tudi poslanci SDS.

Med ukrepi so znižanje DDV za osnovna živila in možnost začasnega znižanja DDV za nekatere energente, spremembe pri obravnavi malega gospodarstva in normirancev ter uvedba kapice na socialne prispevke.

Zakon posega tudi na področje zdravstva in pokojnin. Med drugim odpravlja prepoved dela zdravnikov iz javne zdravstvene mreže pri zasebnikih, uvaja avtomatično upokojevanje in možnost hkratnega prejemanja polne plače ter pokojnine. Predvideva tudi ukinitev prispevka za dolgotrajno oskrbo za upokojence in popoldanske samostojne podjetnike ter nižjo obdavčitev najemnin.

Sindikalne centrale trdijo, da bi del teh ukrepov oslabil financiranje socialne države, medtem ko zagovorniki zakona ukrepe predstavljajo predvsem kot razbremenitve in spodbudo razvoju. Po zaključku zbiranja podpisov bo moral o razpisu referenduma odločati državni zbor.