SAMO ŠE NA KUBI JE TAKO? POČIVALŠEK: "70 odstotkov hotelov je v državni lasti, to zavira naložbe in razvoj"

"Moramo nehati šteti nočitve pa fizične prihode gostov, šteti moramo denar v turizmu," je prepričan Zdravko Počivalšek.

"Samo še na Kubi je tako," je dejal Počivalšek, ki meni, da je prav državno lastništvo ena ključnih ovir za hitrejši razvoj hotelirstva. Podatek o 70-odstotnem deležu je njegova ocena, ne neodvisno potrjena statistika. Počivalšek rešitev vidi v ločitvi lastništva hotelskih nepremičnin od opravljanja turistične dejavnosti. Država bi torej ohranila lastništvo hotelov, njihovo poslovanje pa bi prepustila zasebnim upravljavcem. "Posel mora biti zaseben, lastnina pa je lahko in bo državna," je poudaril.

Napovedal je, da hotelov na slovenski Obali in Bledu ne nameravajo prodajati domačim ali tujim kupcem, želijo pa privatizirati poslovanje v njih. Podobno napoved izpostavlja tudi Info360, ki poroča, da Počivalšek zagovarja učinkovitejše upravljanje državne turistične infrastrukture brez prodaje samih nepremičnin. Takšen model bi lahko pomenil, da bi zasebni upravljavci na podlagi pogodb prevzeli vodenje hotelov, država pa bi ostala njihova lastnica.

Državni hoteli po njegovem mnenju premalo vlagajo

Počivalšek je kritičen predvsem do naložbene dejavnosti velikih državnih turističnih podjetij. Ocenjuje, da se manjši turistični ponudniki in srednje veliki hoteli uspešno razvijajo, medtem ko velika državna podjetja, z izjemo enega, ne vlagajo dovolj v razvoj. Opozoril je, da v državnih hotelskih sistemih v zadnjih dveh desetletjih skoraj ni bilo novih hotelskih gradenj. Pri tem je izrecno izvzel mestne hotele in zasebne investitorje.

Kot nekdanji direktor Term Olimia je spomnil tudi na lastne izkušnje z vlaganji v turistično infrastrukturo. Po njegovem prepričanju bi morali državni hotelski sistemi poslovati učinkoviteje, ustvarjati boljše rezultate in več vlagati v posodobitev ponudbe.

Namesto nočitev bi morali šteti denar

Počivalšek je kritičen tudi do načina, kako Slovenija meri uspešnost turizma. Čeprav priznava, da je slovenski turizem v zadnjih letih dosegel pomembne rezultate, opozarja, da rast števila gostov in prenočitev sama po sebi še ne pomeni tudi ustrezne gospodarske uspešnosti. "Moramo nehati šteti nočitve pa fizične prihode gostov, šteti moramo denar v turizmu," je poudaril.

Slovenija ima po njegovih besedah vse pogoje za razvoj zelenega, aktivnega in butičnega turizma, namenjenega zahtevnejšim gostom, ki iščejo petzvezdična doživetja. Ob tem meni, da bi morala turistična podjetja več pozornosti nameniti ustvarjenim prihodkom in dodani vrednosti, ne zgolj povečevanju števila obiskovalcev.

Sava Turizem med ključnimi državnimi turističnimi sistemi

Napovedi o privatizaciji hotelskega poslovanja so posebej pomembne za družbo Sava Turizem, ki upravlja številne pomembne turistične zmogljivosti po Sloveniji. Med njimi so hoteli in druga turistična infrastruktura na Bledu, v Portorožu, Izoli, Moravskih Toplicah, Radencih in na Ptuju. Prav Sava je bila leta 2022 v središču enega najbolj odmevnih lastniških zapletov v slovenskem turizmu.

Takrat je luksemburški finančni sklad York nameraval svoj 43,2-odstotni delež v družbi Sava prodati madžarski družbi Prestige Tourism, povezani z madžarskim kapitalom. Načrtovana prodaja je sprožila politične in javne odzive zaradi možnosti, da bi pomemben del slovenske turistične infrastrukture prešel pod vpliv tujega investitorja. Slovenski državni holding (SDH) in Kapitalska družba (Kad) sta nato uveljavila predkupno pravico in preprečila predvideni prevzem.

Za Yorkov lastniški delež in terjatve sta skupaj namenila 38 milijonov evrov. SDH je za delnice plačal približno 32 milijonov evrov, Kad pa za terjatve približno šest milijonov evrov. S tem se je državni vpliv v Savi dodatno okrepil.

Pred štirimi leti preprečili prodajo, zdaj napovedujejo zasebno upravljanje

Dogajanje iz leta 2022 daje sedanjim Počivalškovim napovedim dodatno težo. Takrat je država posegla v lastniška razmerja, da bi preprečila prodajo pomembnega deleža Save madžarskemu investitorju. Zdaj pa Počivalšek zagovarja model, po katerem bi država ohranila lastništvo hotelskih nepremičnin, zasebni sektor pa bi dobil pomembnejšo vlogo pri njihovem poslovnem upravljanju. Gre za dve različni vprašanji: kdo je lastnik turistične infrastrukture in kdo z njo dejansko gospodari.

Morebitna sprememba bi zato lahko pomembno vplivala na poslovanje hotelov na slovenski Obali, Bledu in drugih turističnih območjih. Za zdaj ostaja odprto predvsem vprašanje, kako bi država zagotovila pregledno izbiro zasebnih upravljavcev, ustrezna vlaganja v hotele in dolgoročno zaščito javnega premoženja.

Kaj je država doslej naredila s Savo in kaj predvideva turistična strategija?

Državni odkup leta 2022: SDH in Kad sta februarja 2022 uveljavila predkupno pravico za Yorkov 43,226-odstotni delež v Savi. Transakcija je bila zaključena septembra istega leta. S tem sta skupaj obvladovala 89,96 odstotka družbe, ne pa njenega celotnega lastništva.

Finančno prestrukturiranje Save: Septembra 2024 je Sava poplačala preostale finančne obveznosti do SDH in Kada. Pred tem sta državna lastnika del terjatev v višini 35,8 milijona evrov pretvorila v kapital družbe.

Ločitev nepremičnin in turistične dejavnosti ni povsem nova zamisel: SDH je že leta 2024 pojasnil, da državna strategija upravljanja naložb predvideva ločitev lastništva izbranih turističnih nepremičnin od izvajanja turistične dejavnosti. Predvidena sta bila dva stebra turistične dejavnosti, povezana s Savo in Istrabenz Turizmom.

Poslovni rezultati niso odvisni samo od števila nočitev: Skupina Sava je leta 2022 ustvarila 106,5 milijona evrov prihodkov od prodaje in 6,3 milijona evrov dobička. V poročilu SDH so bili med merili uspešnosti tudi donosnost kapitala, EBITDA marža, zasedenost zmogljivosti in obseg investicij.