ROBERT JANEV IN POSEBNI VOLILNI IMENIK: Izolski poslanec vpisan kot pripadnik italijanske skupnosti?!

Fotografija je simbolična.

Vprašanja o vpisih v posebni volilni imenik se odpirajo predvsem v času pred volitvami, ko naj bi se po navedbah nekaterih sogovornikov število novih vpisov občutno povečalo. Kritiki sistema opozarjajo predvsem na preglednost postopkov in na način odločanja komisij, ki presojajo, kdo izpolnjuje pogoje za priznanje volilne pravice kot pripadnik avtohtone italijanske narodne skupnosti.

Kdo določa, kdo je pripadnik italijanske skupnosti?

Postopek je sicer zakonsko določen. Posameznik mora podati izjavo o pripadnosti italijanski narodni skupnosti, komisija pa v upravnem postopku presoja izpolnjevanje meril, kot so povezava s skupnostjo, jezik, kultura ali sorodstvene vezi. Komisije imenujejo sveti Samoupravne narodne skupnosti (ISNS) Izola, Samoupravne skupnosti italijanske narodnosti (CAN) Koper, CAN Piran in CAN Ankaran

Po mnenju nekaterih kritikov prav tu nastaja potencialni problem, saj so sveti samoupravnih skupnosti politično izvoljeni organi. Komisije sicer delujejo v upravnem postopku in na podlagi zakonskih meril, vendar del javnosti opozarja, da takšna ureditev odpira vprašanje njihove politične neodvisnosti.

Italijanščina kot merilo, a ne povsod enako

Vprašanje znanja italijanskega jezika je eno ključnih pri priznanju volilne pravice pripadnikom italijanske narodne skupnosti. Prav tu se pojavljajo očitki, da naj bi nekateri dobili volilno pravico, čeprav italijansko govorijo slabo ali sploh ne.

V izolski skupnosti pravijo, da se postopek priznanja posebne volilne pravice vodi v italijanskem jeziku, zato naj bi bilo njegovo znanje potrebno, komisija pa lahko vlagatelja povabi tudi na narok. V drugih treh skupnostih pa italijanski jezik omenjajo predvsem kot del identitete skupnosti in enega izmed elementov presoje, ne pa kot nujni pogoj v vsakem primeru. To pomeni, da so merila sicer podobna, vendar se lahko njihova razlaga med posameznimi komisijami razlikuje.

Odločanje za zaprtimi vrati

Vse štiri skupnosti poudarjajo, da komisije delujejo na podlagi zakona in internih pravilnikov ter da o odločitvah vodijo zapisnike in izdajo formalne odločbe. Vendar dokumentacija zaradi varstva osebnih podatkov ni javno dostopna. 

Tako formalna sled odločanja obstaja, javnost pa ne more preveriti, na kakšni podlagi je posamezniku priznana volilna pravica kot pripadniku italijanske narodne skupnosti. Prav ta del postopka kritiki pogosto označujejo kot najmanj pregleden.

V posebnem imeniku tudi aktualni poslanec Robert Janev

Prejeli smo  podatek, da je v posebni volilni imenik pripadnikov italijanske narodne skupnosti od leta 2018 vpisan tudi izolski poslanec Robert Janev. Zato smo ga vprašali, ali ta informacija drži in na kakšni podlagi naj bi mu bila priznana volilna pravica kot pripadniku italijanske narodne skupnosti.

Janev je v odgovoru zapisal, da je rojen v Kopru in da živi na območju, kjer avtohtono prebiva italijanska narodna skupnost. Dodal je, da govori italijanski jezik ter da je član športne sekcije Društva Dante Alighieri Izola, kar razume kot del svojega osebnega in kulturnega udejstvovanja v lokalnem okolju.

Vpis kot osebni podatek

"Kar zadeva sodelovanje na volitvah poslanca italijanske narodne skupnosti in s tem povezanim vpisom v posebni volilni imenik, ki terja od volivca posebno osebno opredeljevanje in nato odločanje pristojnega organa, želim poudariti, da gre za osebni podatek, ki je posebej varovan. Tako, kot kasnejša udeležba na glasovanju," je pojasnil.

V nadaljevanju je pojasnil, da je postopek vpisa v posebni volilni imenik, kolikor je seznanjen, v veljavi že dolga leta in utečen. Ob tem je poudaril tudi, da na volitvah poslancev splošnega predstavništva v državni zbor sodeluje kot kandidat politične stranke.