RIBIČI ČAKAJO Z ODSTRELOM: Bo država varovala ribe ali kormorane?

Zaradi zamrznjenih potokov in manjših rek na Celjskem so se kormorani osredotočili na Savinjo, kjer pa so pojedli že vse manjše ribe. V teh dneh so se tako lotili večjih rib, tudi do 40 centimetrov, ki pa jih ne morejo pogoltniti, zato jih le nakljuvajo. Samo v Savinji so pomorili že skoraj tono rib, povečini domorodnih, je za STA pojasnil predsednik Ribiške družine Celje Štefan Zidanšek. Kormoran sicer dnevno poje med 400 in 600 gramov rib.

Na Celjskem po oceni ribičev gnezdi okoli 400 kormoranov. "Na Savinji je sedaj pravi pomor rib. Kormorani so se preveč namnožili, nihče jih ne odstreli, plašenje pa ni več učinkovito, saj so se ga navadili in ne odletijo," je dodal Zidanšek. Kot je poudaril, o tem stalno opozarjajo okoljsko ministrstvo, a "iz pisarne se zadev ne vidi".

Ribiška zveza: država naj problem reši dolgoročno

Ribiška zveza Slovenije že drugo sezono zapored čaka na odločbo o plašenju z odstrelom kormoranov. Lansko sezono je okoljsko ministrstvo odločbo prekinilo in jo vrnilo na Agencijo RS za okolje, ki je prvostopenjski odločevalec v tem primeru.

"Vsako leto posebej smo vlagali vlogo za plašenje z odstrelom, ki ga izvajajo lovci. Želimo, da se država dolgoročno odloči, ali se ščiti neavtohtonega kormorana ali avtohtone ribe. Tako ne bi bilo treba vsako leto ribičem vlagati te vloge, saj bi bila lahko ta večletna. Država naj to po uradni dolžnosti reši dolgoročno," je za STA pozval sekretar Ribiške zveze Slovenije Igor Miličič. V postopku javne obravnave je trenutno osnutek dolgoročnega upravljanja s kormoranom, kar ribiči pozdravljajo.

Miličič opozarja, da se lahko zgodi, da bo tudi letos propadla sezona plašenja. Ob dveh sezonah brez plašenja z odstrelom pa ribiči opozarjajo na veliko škodo, ki jo lahko v tem času povzroči kormoran.

Agencija RS za okolje je 17. januarja izdala odločbo za vznemirjanje in odstrel kormoranov za leto 2017, ki pa še ni dokončna in pravnomočna. Z odločbo bo dovoljen odstrel 134 kormoranov, so pojasnili za STA. Če v roku 15 dni od vročitve odločbe nanjo ne bo pritožbe, bo mogoče do 28. februarja vznemirjati (plašiti) in iz narave z odstrelom odvzeti do 134 velikih kormoranov.

Plašenje kormoranov bo dovoljeno tudi med 1. marcem in 31. majem na drstišču na izlivnem delu Mirne ter na izlivnem delu Krke (dolvodno od Krške vasi) ter med 1. marcem in 30. aprilom na drstiščih na Dravi med Malečnikom in Loko.

Plašenje predvsem v zahodni Sloveniji

Plašenje bo dovoljeno na več vodotokih, in sicer Soča s pritoki, Zgornji tok Save s pritoki, Sava od Medvod do Šentjakoba, Kamniška Bistrica, Sora s pritoki, Unica, Obrh, Ljubljanica s pritoki, Savinja s pritoki, Krka s pritokom, Drava s pritoki in Mislinja.

Doslej je bilo samo plašenje z odstrelom po odločbi izdano predvsem za zahodni del Slovenije, kjer je s študijo dokazan vpliv kormoranov na ribo lipan. "Želimo si, da bi ta študija dosegla tudi ostale vrste rib. Želimo si zaščititi vsa drstišča rib in preddrstna zbirališča, takrat je namreč riba najbolj ogrožena," je še dodal Miličič.

Odstrela ni bilo zaradi pritožb Društva za opazovanje ptic

Z odločbo Agencije RS za okolje je bil leta 2004 dovoljen odvzem 144 kormoranov, leta 2005 154 kormoranov, leta 2006 154 kormoranov, leta 2007 154 kormoranov, leta 2008 115 kormoranov, leta 2009 121 kormoranov (odločba ni bila izvršljiva zaradi pritožbe Društva za opazovanje in proučevanje ptic DOPPS), leta 2010 103 kormorani, leta 2011 129 kormoranov (odločba ni bila izvršljiva zaradi pritožbe DOPPS), leta 2012 101 kormoran, leta 2013 101 kormoran, leta 2014 134 kormoranov, leta 2015 in 2016 134 kormoranov, a v obeh primerih odločba ni bila izvršljiva zaradi pritožbe DOPPS.

Kot so za STA sporočili z Zavoda RS za varstvo narave, v Sloveniji zadnjih nekaj let prezimuje okrog 2500 kormoranov letno. Številčnost kormorana kaže na to, da so ptice odvisne od vremena in od razpoložljive hrane. Tako je v bolj mrzlih zimah kormoranov več, v bolj milih zimah pa manj. Prav tako pa je število ptic odvisno od razpoložljive hrane - če je v vodotokih manj rib, je tudi kormoranov na teh vodotokih malo.

"Odstrel kormoranov je uspešen, če se ga uporablja kot podporo plašenju in če je plašenje dosledno, je to najboljši način za zaščito pred kormorani. Težava, ki jo imamo s kormorani v Sloveniji, je posledica izboljšanja razmer za to vrsto na severu Evrope. Tam se je število kormoranov močno povečalo. Pri nas kormorani večinoma le prezimujejo, le manjše število jih ostane čez celo leto. Odstrel kormoranov v enem letu na število kormoranov v naslednjem letu tako nima nikakršnega vpliva," so še poudarili na zavodu.

Zidanšek je sicer opozoril tudi na odnos države do ribiških družin. Lani so samo v Ribiški družini Celje za koncesnine in vodna soglasja plačali skoraj 50.000 evrov. "Tako ribiška družina ni več sposobna preživeti. Pomeni pot v propad," je še dejal.