Repe: Okupatorji so Slovence kot narod obsodili na smrt

Bi se svet lahko izognil drugi svetovni vojni?

Teoretično se je seveda možno izogniti vsaki vojni. Letos, ko je obletnica začetka prve svetovne vojne, je bilo po Evropi na desetine posvetov o tem, kako je do nje prišlo. Pa ni pravega odgovora. Druga svetovna vojna je otrok prve, bolj daljnovidni politiki so jo napovedovali že na pariški mirovni konferenci. Ta je Nemčijo ponižala čez razumno mejo, liberalni politični modeli so zatajili, niso znali najti odgovora na ekonomsko krizo in naraščajoči fašizem. Pogosto se pozablja, da je Hitler prišel na oblast z volitvami.

A tudi Hitler ni računal, da bo prišlo do vojne takih razsežnosti. Nasprotnike je izbiral selektivno, v ocenah, kdo bo šel v vojno proti njemu, se je uštel, najbolj usodno pri ZDA. Povsem napačno je ocenil moč Sovjetske zveze. Zahodne države niso želele vojne, spomin na prvo je bil preveč boleč. Podoben proces se je dogajal v azijsko-pacifiškem prostoru, le da je odločilno vlogo imela Japonska.

Kaj druga svetovna vojna pomeni za današnje slovensko ozemlje?

Slovensko ozemlje je bilo razkosano med tri okupatorje, nekaj pa ga je dobila tudi ustaška Neodvisna država Hrvaška. Nemški in madžarski okupator sta zasedeno ozemlje imela za svoje nacionalno ozemlje. Nemci so imeli načrt, da bo slovensko ozemlje južna meja nemškega rajha. Madžari so zasedbo Prekmurja imeli za povrnitev ene od krivic iz trianonske pogodbe po prvi svetovni vojni. Italijani svoje okupacijske cone, ki so jo poimenovali Ljubljanska pokrajina in jo vključili v Italijo, niso šteli za svoje nacionalno ozemlje. NDH je dobila nekaj obmejnih vasi.

Vsi trije okupatorji so Slovence kot narod obsodili na smrt, torej na etnocid. Pri nemških okupacijskih metodah lahko že od začetka okupacije govorimo tudi o genocidu, podobno pri italijanskih od poletja 1942 dalje. Madžarski okupacijski sistem je bil nekje vmes med nemškim in prvotnim italijanskim. Hrvaška ustaška politika v zasedenih vaseh je bila enaka nemški ali še hujša. Slovenci niso izkusili samo nemških, madžarskih in italijanskih koncentracijskih taborišč, pač pa tudi ustaški Jasenovac.

Po kapitulaciji Italije so Ljubljansko pokrajino zasedli Nemci, ki so tam, drugače kot na prvotno zasedenih ozemljih, dovolili politično in vojaško kolaboracijo. Leon Rupnik je postal nekakšen prezident Ljubljanske pokrajine, ozemlje pa je bilo sicer del t. i. operacijske cone za Jadransko Primorje s sedežem v Trstu.

Efektivno je slovensko ozemlje uspelo ponovno združiti partizansko gibanje, ki se je sčasoma razvilo na celotnem slovenskem etničnem ozemlju in ni priznavalo ne razkosanja ne predvojnih meja. Vendar je bil na koncu program združitve vseh Slovencev v eni državi uspešen le deloma s spremembo zahodne meje, ostale meje so zaradi geostrateških razmerij v času hladne vojne ostale nespremenjene.

Posledica osvobodilnega boja je bila ustanovitev slovenske republike znotraj federalne Jugoslavije, prvič s svojim parlamentom in ustavo ter z v jugoslovanski ustavi uradno priznano pravico do samoodločbe. Drugače kot po prvi svetovni vojni, ko so Slovence šteli za "nezgodovinski" narod, ki se ni sposoben postaviti zase, so bili Slovenci po drugi vojni med zmagovalci.

Se je na današnjem slovenskem ozemlju med drugo svetovno vojno odvijala tudi državljanska vojna? Kdaj se je začela?

Danes v dojemanju javnosti velja splošno prepričanje, da je med drugo svetovno vojno šlo tudi ali celo zgolj za državljansko vojno. Večinoma je tezo o državljanski vojni v takšni ali drugačni formulaciji sprejela tudi zgodovinska stroka sedanje generacije.

Med vojno je nedvomno potekal tudi oborožen spopad me Slovenci samimi. Na eni strani je šlo za kolaboracionistične enote, sprva t. i. vaške straže, ki so jih Italijani legalizirali, oborožili in plačevali za boj proti partizanom. Po kapitulaciji Italije pa je kot njihov naslednik v Ljubljanski pokrajini nastalo Slovensko domobranstvo z izpostavama primorskega in gorenjskega domobranstva. Na tej strani so bili tudi sicer maloštevilni slovenski četniki.

Na drugi strani je šlo za slovensko partizansko vojsko kot del jugoslovanske partizanske vojske, ki je bila od pomladi 1943 tudi uradno del protifašistične koalicije.

Vrstni red dogajanja in vzročno-posledična odvisnost sta jasna: najprej je bila okupacija, sledila je kolaboracija, šele nato odpor in v njegovem kontekstu tudi revolucija. Razmerja med kolaboracijo, odporom in revolucijo med drugo svetovno vojno še danes usodno zaznamujejo slovensko javnost, še posebej politično predvsem zaradi povojnih pobojev.

Zgodovinsko gledano pa je v osnovi vendarle šlo za to, da se je slovenski narod bojeval za obstoj in preživetje in v tem boju je ena stran objektivno pomagala okupatorjem pri uresničitvi njihovih ciljev, druga pa se je bojevala za svobodo. Gre torej za kompleksno vprašanje in precej edinstveno situacijo.

Ali je stara celina povezana z dediščino druge svetovne vojne še danes. Bi lahko rekli, da so tudi konflikti, kot je ukrajinski, na nek način posledica druge svetovne vojne?

Po koncu hladne vojne so nastala povsem nova razmerja, vstop vzhodnoevropskih držav v EU je vnesel tudi njihove travme, relativizacijo kolaboracije in preusmeritev ideološkega boja s fašizma in neofašizma na mrtev komunizem. To je značilno tudi za Slovenijo.

Neoliberalizem je, potem ko ni imel več nasprotnika, podivjal. Svet je za dve desetletji postal unilateralen. Zahodne države so ponovile napako iz časa po prvi svetovni vojni. Na enak način kot Nemčijo so skušale po letu 1991 stisniti Rusijo. Dokler je bil na oblasti Boris Jelcin, jim je to uspevalo, s Putinom jim precej manj.

Očitno je, da smo v novi hladni vojni, z (zaenkrat) omejenimi oboroženimi konflikti. Vprašanje je, komu to ustreza. Menim, da EU še najmanj. Ukrajinska kriza je le deloma posledica druge svetovne vojne, ukrajinsko ozemlje je bilo vedno del različnih držav, paradoksalno je bilo združeno šele v Sovjetski zvezi. Kar zadeva spor med EU in Rusijo ima ta nekakšno reminiscenco na obdobje pred drugo svetovno vojno, saj gre za podobno kalkulacijo ZDA kot pri tedanji Nemčiji in Sovjetski zvezi, seveda v drugačnem kontekstu. Vloga druge svetovne vojne v aktualni politiki je pomembnejša v Aziji.