REKTORSKE VOLITVE: Pišot in Biloslavo na obisk k študentom, Marušiča na srečanje ni bilo

Pišot je uvodoma pozdravil pobudo, da se kandidati za rektorja Univerze na Primorskem srečajo tudi s študenti. "Pogrešal sem, da bi se večkrat dobili in pogovorili," je povedal in dodal, da je bilo v predvolilnem obdobju toliko predstavitev in soočenj, da se je ustrašil, da gre za županske ali parlamentarne volitve. "Mi smo tu zaradi vas, izbiramo rektorja univerze. Prav je, da se tudi tako dobimo," je poudaril.

Pišot si želi kritičnih študentov

Po Pišotovem mnenju so namreč na primorski univerzi izgubili dialog, kar ga najboj muči. "Zaradi tega pomanjkanja nimamo možnosti pridobiti občutka pripadnosti," je razložil in dodal: "Ko bo to, bomo razpršili našo vlogo in odgovornost." Ob tem je večkrat poudaril, da si želi kritičnih študentov in tistih, ki vedo, kaj hočejo, saj bodo ti ljudje čez štriri leta nosilci naše družbe.

Dr. Rado Pišot meni, da so na primorski univerzi izgubili dialog.

Da je prav, da so se dobili s študenti in mu je žal, da se to ni zgodilo že prej, je pritrdil tudi drugi kandidat, Roberto Biloslavo. "Simptomatično se mi zdi, da se z današnjim srečanjem končuje naša predvolilna turneja," je povedal ob tem.

Biloslavo poudarja vpetost univerze v okolje

Po njegovem mnenju se mora univerza veliko bolj vpeti v okolje. "To pomeni, da boste študenti lahko šli v dobre zavode, ustanove in opravili dobre prakse ter se strokovno izpopolnili," je poudaril Biloslavo. Oba kandidata sta pri tem izpostavila transparentnost, ki je ključ, da lahko na univerzi gojijo vzajemno zaupanje. "Transparentnost pomeni, da vam dajemo inforamcije take, kot so," je razložil Biloslavo in podal primer obljub na informativnih dnevih, kje vse se lahko študent zaposli. Po njegovem mnenju se študentov ne bi smelo zavajati, ampak stvari predstaviti take, kot so.

Dr. Roberto Biloslavo meni, da bi vsi študenti morali imeti enake možnosti.

Po mnenju Biloslava so pomembne tudi enake možnosti za študente, tako med fakultetami kot med slovenskimi univerzami. Pti tem je navedel primer, da v Mariboru študentske postelje ostajajo prazne, medtem ko jih na Obali primanjkuje. Ob tem je poudaril, da na svetu ni univerze brez težav, vprašanje je le, kako se te rešujejo. Pri tem se je obregnil na prakso domače fakultete: "Ne iščejo rešitev zunaj, na sodiščih, v medijih. To le kaže na to, da nisi sposoben reševati stvari med sabo."

Potencial primorska univerza ima

Pišot sicer ostaja optimističen in pravi, da potenciali v odličnih profesorjih, raziskovalcih in študentih na primorski univerzi so, pri tem pa je seveda pomemben tudi ugled v mednarodnem prostoru. "Rektorja ne vidim kot supermana, se pa čutim človeka z dovolj socialne inteligence, da bi znal človeka voditi, da najde pravo pot," je poudaril ob tem.

Nekatera vprašanja študentov so ostala neodgovorjena, saj aktualnega rektorja dr. Dragana Marušiča na soočenje ni bilo.

Študente iz publike je ob tem zanimalo predvsem, kaj se bo v prihodnosti zgodilo z učiteljskim kadrom, ali bo prišlo do odpuščanj, prerazporeditev. Na primorski univerzi pogrešajo tudi univerzitetno knjižnično čitalnico, po zaprtju koprske Kantine v preddverju Fakultete za humanistične študije pa tudi prostora za srečanja in druženje.

Vprašanja, na katera bi lahko odgovoril aktualni rektor, so ostala neodgovorjena

Prisotna kandidata konkretnih odgovorov na ta vprašanja nista mogla podati, saj kot pravita, ne poznata razlogov, zakaj se je Kantina sploh zaprla ter, na primer, kaj se dogaja s prostori nekdanjega kina. Vsekakor sta se Pišot in Biloslavo s študenti strinjala, da so to vprašanja, ki terjajo odgovore in ukrepanje. Ker pa se aktualni rektor dr. Dragan Marušič soočenja ni udeležil, so nekatera vprašanja obvisela v zraku.

Kaj bo z Livadami?

Nenazadnje so sogovorniki spregovirli tudi o študentskem kampusu Livade, katerega stolpič so uradno odprli v torek, a po mnenju Pišota se tja še pet mesecev ne bo selil nihče. Kandidata sta ob tem pojasnila, da je bilo sprva mišljeno, da bi se v Izolo selila Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije, kjer pa so si premislili. Zato je potrebno celotno shemo Livad na novo vsebinsko premisliti.