Recenzija: The Sessions

The Sessions (2012) je posnet na podlagi članka z naslovom 'On Seeing a Sex Surrogate', ki ga je napisal Mark O'Brien leta 1990. Mark (John Hawkes) je v otroštvu zbolel za virusom otroške ohromelosti in je bil od takrat nezmožen premikati kateri koli del telesa od vratu navzdol.

Kljub vsemu je postal novinar in poet ter se boril za pravice prizadetih ljudi in invalidov. Dokaz človeške volje zoper bolezen je bil dosežen. Vendar je Marka mučilo še nekaj. Bil je še devičnik in želel je okusiti žensko telo ter občutke, ki privrejo na plano pri človeku ob spolnem občevanju. Vnema ga je pripeljala do spolne terapevtke Cheryl (Helen Hunt), ki ga popelje v telesne užitke in (sebe tudi) onstran.

Igralska zasedba

V omenjeni oceni izpostavljam glavne igralce filma, ker so v tokratnem izdelku svoje vloge izvrstno izpeljali. John Hawkes ('Lincoln', 'Contagion'), občinstvu bolje poznan po stranskih vlogah v večjih filmih, je v 'The Sessions' prikazal čudovito vživetost v vlogo nepokretnega stoika s primesjo optimizma: obrazna mimika kot edino in popolno orodje telesne in čustvene govorice posameznika, vklenjenega v lastno telo, z edino možnostjo bega v lastni um.

Helen Hunt ('Every Day', 'As Good as It Gets') je s svojo preprostostjo, ki je pomešana s kančkom negotovosti na obrazu in zakrite krhkosti, tiho predstavila razkol žensk(e) (ko so prisiljene izbirati) med nepredvidljivostjo popolne zaljubljenosti ali komplicirano realnostjo družbenega sobivanja. Film pa doseže popolnost ravno v dialogih med Markom in župnikom Brendanom (William H. Macy), ki izpadejo kot debate med prijatelji o spolnih fantazijah, a hkrati pošiljajo opozorilno noto cerkvenim institucijam o potrebi po odprtosti, ki pa se kot bumerang vrača v opozorilo tudi vsem ostalim.

Drama s komičnimi inserti

Nekateri bi lahko opredelili film kot komično dramo, vendar se mi zdi taka oznaka neprimerna. Tukaj gre za dramo, ki na zelo enostaven in človeku prijazen način prikaže več zgodb o stiskah in/ali omejitvah, ki so rezultat našega telesnega stanja ali vloge v družbi. Mark si je želel (zgolj) ženskega dotika, rešitev pa je našel pri Cheryl, ki je raje reševala (spolne) težave prizadetim posameznikom, namesto da bi doma uredila odnose z možem, sinom in s samo seboj. Župnik Brendan pa je preko diskusij/izpovedi Marka v cerkvi učil in spoznaval sfero, ki naj bi bila kleru oddaljena in pregrešna. Vse skupaj združuje želja po spoznavanju, občutenju in izpovedovanju.

Film sprva ne deluje ravno avtentično, saj se nanaša na dogodek v življenju že pokojnega posameznika in je še ena zgodba o zmožnosti doseganja ciljev, če le imamo dovolj volje. Tisto pomembno pa tiči v sporočilu, da se ne poznamo dovolj in da majhna želja ali nam nepomemben dogodek razkrije našo pravo naravo ter naše prave vzgibe.

'The Sessions' bodo kmalu (v četrtek, 31. 1. 2013) predvajali po vseh slovenskih kinodvoranah.

Več recenzij Filmofila:

Čustvena drama The Impossible

Filmofilova recenzija filma Argo

Recenzija: Django Unchained