RECENZIJA: Skrivnostno življenje Walterja Mittyja

Zgodba

Walter (Ben Stiller) je neizstopajoč, povprečen in nezanimiv človek, ki najraje dnevno sanjari, da se umakne iz dolgočasnega življenjskega bivanja. Zatreskan je v sodelavko Cheryl (Kristen Wiig), ki pa je ni niti sposoben pozdraviti. Zaposlen pa je za revijo Life (v "oddelku za negative"), ki naj bi po večjem prevzemu odpuščala in izdala svojo zadnjo tiskano številko. Za Walterja se zadeve zakomplicirajo, ko "izgubi" negativ za naslovnico, ki mu jo je poslal priznani fotograf. Reševanje nastale težave ga popelje na imenitno avanturo, na kateri premaga svoje strahove in spozna samega sebe.

Izjemna estetika              

Ben Stiller ni ravno poznan kot uveljavljeni režiser oziroma njegova dela niso ravno filmske mojstrovine, vendar pri Mittyju je viden njegov dejanski razvoj, ki ga v filmu zaznamo tako v sporočilu pripovedi kot pri fotografiji. Estetski vidik filma preprosto izstopa in med gledanjem te preplavi in prevzame. Filmska ekipa je prikazala vse obiskane pokrajine v izjemni podobi, s pravo mešanico barv in svetlobe, ki se imenitno spaja z likom ter namenom Mittyja. Veliko scen spominja na Fincherjevega Buttona.

Forresta Gumpa nisem našel

V promocijskem obdobju in v nekaterih kritikah, preden se je film sploh pojavil pri nas, so izpostavljali podobnost Mittyja s Forrestom Gumpom – in veselil sem se tovrstne predikcije. Pričakovanja pa so bila že na vrhuncu. Je pa vselej zadeve treba jemati z rezervo. Tudi napovednik je izpostavil zgolj najboljše momente filma, kar je mene kot gledalca spravilo praktično v nejevoljo med gledanjem filma. Torej, glavne scene sem že videl na spletu in Forresta Gumpa sploh nisem nikjer uvidel, ker preprosto ga ni: ne v likih ne v zgodbi, morda le v sporočilu, ki pa ga poznamo, še preden si film lahko ogledamo. Sploh pa primerjava s tako pomembnim filmom izpred 20 let je popolnoma zgrešena in zavajajoča.

Ben Stiller kot režiser pa ni prekoračil praga, ki bi ga uvrstil v skupino filmskih kolegov, ki so se poleg igralstva lotili tudi režiranja in se pri tem uspešno izkazali (Clint Eastwood, Ben Affleck itd). Žal, že dejstvo, da je njegov film zgolj rimejk istoimenskega izdelka iz leta 1939, kaže na ne še doseženo raven kvalitete in izvirnosti. Kljub vsemu mu je uspelo ustvariti najbrž svoj najboljši film doslej, če ga ne ocenjujemo znotraj komičnega žanra. Kar se tiče komedij, pa je z Mittyjem zašel krepko s poti.

Prikazana zgodba ne doseže želenega vrhunca, ki ga pri Stillerju nekako pričakujemo, tako v vlogi igralca kot režiserja. Zgublja se v projekciji izgubljene in nesigurne, zdaj že, odrasle populacije (velikih mest), ki se v tolikšni množični ponudbi vsega dejansko izgubljajo, namesto da bi jih usmerjalo. A nismo dejansko mladi v isti godlji?

Obenem pa zaradi veliko klišejskih filmskih potez in konstantnega siljenja v "potovanje v neznano" poanta izpuhti in v obilici po 20 minutah začetega dolgočasja se znajdemo kot gledalec potopisnega potovanja človeka, ki potuje po svetu, da najde Seana Penna. Lepo prosim.

Tehnično dovršen filmski izdelek se izjalovi v osnovi. Ben Stiller je še zmeraj v tranzitnem obdobju, ki pa ga želi konkretneje usmeriti in se ponovno postaviti na noge s, spet, pomembnimi vlogami. Povrhu pa odločitev za rimejk terja še toliko več dela in hkrati naleti na toliko več pozornosti ter kritik.

Ben Stiller pooseblja trenutno stanje (ameriške) komedije: zavil je v napačno smer in se znašel tavajoč v megli. Kljub vsemu pa se počasi bliža izhodu, ki bo spet pokazal pravo pot.